Ekološko kmetovanje je lahko varna prihodnost

Ljubljana – Slovenija kljub povečevanju kmetijskih površin v ekološki pridelavi in čedalje večjemu številu kmetijskih gospodarstev, ki se odločajo za takšno pridelavo, zaostaja za ciljem, da bi imela leta 2015 v ekološki pridelavi 20 odstotkov vseh kmetijskih površin in 15 odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev.

Ekološko kmetijstvo je v zadnjem desetletju tudi pri nas doživelo velik razvoj. Po deležu ekoloških kmetij in deležu površin, namenjenih ekopridelavi, smo na povprečju EU, zaostajamo pa za sosedi Avstrijci, denimo. Ti so številke, kakršne si za ekološko pridelavo želimo tudi pri nas, dosegli že pred nekaj leti. Za številne majhne kmetije je prav ekološko kmetovanje lahko prava izbira in usmeritev, so med drugim razmišljali tudi na posvetu, ki ga je v okviru kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni pripravila zadruga za razvoj ekološkega kmetijstva in podeželja Eko podeželje, z. o. o.

Po besedah Silva Pozderca, direktorja zadruge, lahko ekološko kmetijstvo, ki v Sloveniji dosega rast, zagotavlja kmetom, ki se zanj odločajo, varno prihodnost, saj potrošniki čedalje bolj iščejo in posegajo po ekološko pridelani hrani. Zato da bi lažje našli ekološke kmetije (ali preverili tiste, ki prodajajo ekološke pridelke), jim je na voljo tudi spletni ekoportal.

Da je ekološko kmetijstvo odlična priložnost za majhne kmetije, je prepričana tudi Martina Bavec z mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Ekološke kmetije v Sloveniji so, kot je poudarila, večje kot konvencionalne, lastniki so mlajši, bolj izobraženi in imajo registriranih več dopolnilnih dejavnosti. Vizijo malih kmetij vidi v ekološki pridelavi in delovno intenzivnejših panogah, kot so pridelava zelišč, zelenjave, jagodičevja. Za uspeh takšnih kmetij je pomembna tudi neposredna prodaja na domu, lastna predelava in še kakšna dopolnilna dejavnost (turizem, izobraževanje, druga obrt). Pravi, da si v Sloveniji ne upamo v programski list zapisati tega, kar so Avstrijci dosegli že pred štirimi leti.

Po podatkih kmetijskega ministrstva je bilo lani v Sloveniji 3049 ekoloških kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja 4,1 odstotka vseh kmetij v Sloveniji, z 38.664,49 hektara kmetijskih zemljišč v uporabi, kar predstavlja 8,4 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Od teh je 2232 kmetij že končalo preusmeritveno obdobje in pridobilo ekocertifikat, s tem pa tudi dovoljenje za označevanje svojih pridelkov oziroma živil z uradno označbo »ekološki«. Preusmeritev traja najmanj 24 mesecev od prve prijave v kontrolo.

Registrirane ekološke kmetije so pridelale le 20 odstotkov ekoloških živil, ki se pojavljajo na našem trgu, vse drugo je iz uvoza. Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva je 12,68 hektara, kar je dvakrat več, kot je povprečna velikost konvencionalnih kmetij. V povprečju so slovenskega ekološkega gospodarstva v evropskem povprečju.

Zaradi bistveno večjega povpraševanja po ekoloških izdelkih, kot je ponudba domačih pridelovalcev, ponudbo nadomeščajo tuji pridelovalci. Kot cilje na tem področju kmetijske pridelave zato na ministrstvu poudarjajo povečanje pridelave in predelave ekološko pridelanih živil, povečanje konkurenčnosti, večjo pestrost ekoloških proizvodov, povezovanje pridelovalcev in učinkovit sistem svetovanja.

V novem programu razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 je za ekološko kmetijstvo namenjenih 55,2 milijona evrov, med pogoji za vstop pa je kar nekaj zahtev, ki jih morajo izpolnjevati pridelovalci (velikost kmetijskega gospodarstva mora biti najmanj en hektar, pripravljen program aktivnosti in vsakoletno obnavljanje certifikata).

V ekološki pridelavi prevladuje živinoreja, čeprav je povpraševanje potrošnikov največje po svežih vrtninah, sadju in nemesnih predelanih živilih (mlevski in mlečni izdelki). Največje zanimanje za ekopridelavo je na kmetijah, kjer so pogoji za konvencionalno kmetovanje težji.