Hrvaška bo vendarle dobila »svoj« teran

Bruselj nadaljuje postopke za odobritev izjeme Hrvaški. Komisija zgolj spoštuje zakonodajo, pravi komisar za kmetijstvo.

Objavljeno
23. januar 2017 19.55
Teran
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj - Ne glede na zadržke Slovenije bo evropska komisija zdaj še uradno začela postopek sprejetja odločitve, s katero bi hrvaškim vinarjem podelila izjemo pri uporabi imena teran, saj bi ga lahko uporabljali kot ime sorte trte.

Slovenski minister za kmetijstvo Dejan Židan je svoje kolege seznanil z argumenti o napačnosti načrtov komisije. »Ko se napada teran, se napada vseh 1750 zaščit vin,« je po ministrskem zasedanju v Bruslju povedal Židan. Meni, da komisija ustvarja precedens, saj želi eni od članic prvič v zgodovini omogočiti takšno izjemo z delegiranim aktom. Stališče Slovenije je, da s takšnim predpisom v Bruselju ne morejo urejati vprašanj, kot je zaščita označbe porekla terana.

Veliko odzivov drugih članic ni bilo. To Židan utemeljuje z njihovo običajno nepripravljenostjo, da bi se vpletale v razprave, ko obstajajo nesoglasja med eno od članic in evropsko komisijo. Da bi postopek sprejetja akta lahko ustavili, se ne zdi verjetno. Slovenija bi lahko spodkopala akt, če bi zbrala tako imenovano dvojno večino: najmanj 55 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalcev Unije. Ob članicah bo v postopke vključevala tudi evropski parlament.

Če bo izjema za teran na koncu res sprejeta, bo Slovenija vložila tožbo proti evropski komisiji pred sodiščem EU v Luxembourgu.

V evropski komisiji vztrajajo pri svojih stališčih

Slovenija nesoglasij o imenu teran ne predstavlja kot slovensko razpravo s Hrvaško ali evropsko komisijo, ampak kot zaplet glede meja bruseljskih pristojnostih za odločanje o takšnih zadevah.

Židan je zaprosil kolege iz drugih članic Unije, naj skrbno proučijo slovenski primer, saj bi utegnile biti ogrožene še druge zaščite po Evropi. Od številnih kolegov je dobil zagotovila, da bodo njihove države pripravile svoja stališča. Pri odločanju bodo imele vlogo še pravne službe sveta EU. Židan opozarja na njihovo ugotovitev, da ima evropska komisija po lizbonski pogodbi sicer pristojnosti za omogočanje izjem, a le pod zelo omejenimi pogoji. Opozoril je, da je v ozadju bitke za teran tudi gospodarski interes, saj od njega živi 900 družin.

Posebno kočljivo menda je, da bi Bruselj z delegiranim aktom legaliziral nezakonito ravnanje Hrvaške, saj bi tamkajšnje vino z imenom teran ta lani lahko prodajala le pol leta. Kljub kršitvam se v Bruslju niso odzvali. Slovenija opozarja na stališče evropske komisije iz leta 2013, po katerem je teran na trgu EU zaščiten kot slovensko vino in da zato nobeno hrvaško vino ne more na trg EU s tem imenom. Židan pojasnjuje, da je v EU okoli 1750 zaščit vin in okoli 80 izjem. Vse so bile dane le na dva načina: med pristopnimi pogajanji ali v postopku uveljavljanja zaščite.

V evropski komisiji vztrajajo pri svojih stališčih in ne nameravajo odstopiti od uresničevanja svojih načrtov. Komisar za kmetijstvo Phil Hogan je na zasedanju ministrov pojasnil, da je evropska komisija zagotovila dovolj časa za sporazumno rešitev med Slovenijo in Hrvaško. Takšnega razpleta ne pričakuje. Skladno s svojimi pogodbenimi obveznostmi morajo ukrepati in končati pravno negotovost. Po Hoganovih besedah je dovoliti uporabo imena sorte trte teran na vinu z zaščitenim imenom Hrvatska Istra skladno s slovenskim zaščitenim imenom vina teran.

Evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan. Foto: Jure Eržen/Delo

V EU kar 56 takih primerov

V Bruslju zavračajo slovenske razlage, po kateri bi morali vprašanje urejati že v času hrvaških pristopnih pogajanj. Komisar Hogan je ministrom za kmetijstvo pojasnil, da je Hrvaška pravočasno pred vstopom v Unijo vložila zahtevo za zaščito imena trte teran in označbo porekla Hrvatska Istra. Menijo, da ni vzroka za to, da bi bil primer terana obravnavan drugače kot drugi primeri, ko je zaščitena označba porekla enaka, kot je ime sorte trte, uporabljeno na etiketi zaščitenega vina v drugi članici. Takih primerov je v EU 56.

Komisar Hogan opozarja, da bi bila posledica neukrepanja Bruslja začetek konca politike zaščitenih oznak. »Sprejeli bomo, karkoli bo komisija predlagala,« je pojasnil hrvaški minister za kmetijstvo Tomislav Tolušić. Delegirani akt evropske komisije bodo podprli ne glede na to, kakšen bo. Na Hrvaškem da proizvajalci vina ime teran uporabljajo že dolgo, menda so ga že pred osamosvojitvijo države. Po hrvaški logiki Slovenija sploh ne bi smela imeti pravice do zaščite imena teran, saj ga proizvaja iz sorte refošk. »Imamo pravico uporabljati označbo teran. To je to,« je bil odločen Tolušić.