Kmetje lahko izberejo svojo obdavčitev

Do konca meseca imajo kmetje čas, da se odločijo za pavšalno obdavčitev ali za davek na podlagi knjigovodstva.

Objavljeno
11. oktober 2016 12.31
Priprava njive za sajenje krompirja na Rakeku.Rakek,12.04.2014
Marjeta Šoštarič
Marjeta Šoštarič

Ljubljana – Potem ko je bil v uradnem listu objavljen nov zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka, se z njegovo uveljavitvijo lahko kmetje do konca oktobra odločijo, ali bodo v letu 2017 ostali na pavšalni obdavčitvi dohodka ali pa bodo prešli na ugotavljanje dohodka na podlagi vodenja knjigovodstva, če bi bilo to zanje ugodneje, opozarjajo z ministrstva za finance.

Katastrski dohodek se šteje kot ocena letnega dohodka iz kmetijske in gozdarske dejavnosti in je med drugim tudi podlaga za obdavčitev.

Novi zakon prinaša novo metodologijo izračunavanja katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj. Kmetje imajo do konca oktobra čas, da se odločijo o zanje ugodnejšem načinu obdavčitve dohodka za prihodnje leto, zato je Geodetska uprava RS že objavila nove, za zdaj informativne izračune katastrskega dohodka.

Državni zbor je zakon sicer sprejel že 12. julija letos, vendar ga zaradi vložene pobude na zakonodajni referendum ni bilo mogoče uveljaviti. Postopek zbiranja podpisov za zakonodajni referendum se je neuspešno zaključil 4. oktobra, s čimer je bil izpolnjen pogoj za objavo in uveljavitev zakona.
 
Katastrski dohodek se vodi kot podatek o kmetijskem in gozdnem zemljišču v zemljiškem katastru. Za fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost in jim o tem ni treba voditi nobenih knjigovodskih evidenc, se katastrski dohodek šteje kot ocena letnega dohodka njihove dejavnosti ter se uporablja za vse javne namene, za katere je podatek o dohodku pomemben (npr. za določitev davčne osnove za potrebe odmere dohodnine, kot ocena dohodka za določitev višine obveznih socialnih prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, kot merilo za preverjanje dohodkovnega cenzusa za različne socialne transferje).
 
»Novi zakon uveljavlja novo metodologijo, ki na bolj preprost, pregleden in stabilen način izračunava katastrski dohodek in pavšalno oceno dohodka na čebelji panj. Novi zneski katastrskega dohodka se bodo začeli pripisovati kmetijskim in gozdnim zemljiščem kot podatek v zemljiškem katastru s 1. januarjem 2017. V letu 2017 se bodo upoštevali zneski v višini 40 odstotkov novo izračunanega katastrskega dohodka, v letu 2015 v višini 55 odstotkov in v letu 2019 v višini 75 odstotkov.

Novi izračuni se bodo v polnem znesku uveljavili šele z letom 2020. Formalno bo nove zneske katastrskega dohodka določila uredba vlade, ki je v fazi sprejemanja. Ker pa je zelo pomembno, da se kmetje z novimi zneski seznanijo prej, vsekakor pa pred koncem oktobra 2016, ko še imajo možnost izbirati način obdavčitve za naslednje leto, se kmete o novih, za enkrat informativnih zneskih katastrskega dohodka seznanja že sedaj.

Pred koncem oktobra imajo namreč še možnost izbirati način obdavčitve za naslednje leto, in sicer se morajo odločiti, ali bodo v letu 2017 ostali na pavšalni obdavčitvi dohodka ali pa bodo, če bi bilo to zanje ugodneje, prešli na ugotavljanje dohodka na podlagi vodenja knjigovodstva,« pojasnjujejo z ministrstva za finance.

Za pripis zneskov posameznim zemljiščem v zemljiškem katastru je kot doslej odgovorna Geodetska uprava RS. Nove zneske katastrskega dohodka (na podlagi nove metodologije) bo formalno določila uredba vlade, vendar pa je njena obravnava in sprejetje na vladi zaradi vložene pobude za zakonodajni referendum zamaknjena.

Da bi se kmetom kljub temu pravočasno omogočilo vpogled v zneske katastrskega dohodka za naslednje leto, je Geodetska uprava RS 10. oktobra na svojih spletnih straneh objavila predhodne informativne izračune katastrskega dohodka. Na njihovem spletnem portalu (Prostor Geodetske uprave RS) so na voljo tudi podrobnejša pojasnila o načinu pripisa podatka o katastrskem dohodku posameznim parcelam in o vpogledu v predhodne podatke.
 
Novi zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka sicer prinaša naslednje nove rešitve:
– kot osnova za izračune se namesto dosedanjih podrobnih kalkulacij upoštevajo podatki o prihodkih iz ekonomskih računov za kmetijstvo, kot jih vsako leto pripravi Statistični urad RS,
– z zakonom se za kmetijska zemljišča določajo stroški v višini 90 odstotkov, za gozdna zemljišča in čebelje panje pa v višini 80 odstotkov od prihodkov,
– zneski dohodkov posameznih vrst pridelave se razdelijo na vsa zemljišča v zemljiškem katastru s primerno dejansko rabo in pri tem upošteva kakovost zemljišč (bonitetne točke, rastiščni koeficient),
– v pavšalno ocenjevanje dohodka je po novem vključena tudi pridelava intenzivnih kultur (vrtnine, jagode, šparglji itd.) na njivah, za katero je bilo doslej treba dohodek ugotavljati na podlagi vodenja knjigovodstva,
– v pavšalni dohodek se, čeprav gre za dejavnost predelave, še vedno vključuje tudi proizvodnja vina in oljčnega olja,
– katastrski dohodek se ugotavlja vsaka tri leta na podlagi povprečja ekonomskih računov za preteklih pet let,
– lestvice katastrskega dohodka vsaka tri leta na novo določi vlada,
– kot inštitucijo, pristojno za pripis podatkov o katastrskem dohodku posameznim zemljiščem, zakon določa Geodetsko upravo Republike Slovenije.