Tiskane izdaje
Poraba dušikovega rastlinskega hranila (N) se je glede na leto 2014 zmanjšala za en odstotek, poraba fosforjevega rastlinskega hranila (P2O5) in kalijevega rastlinskega hranila (K2O) pa povečala za tri odstotke oziroma za osem odstotkov, so ocenili v državnem statističnem uradu.
Na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi je bilo v letu 2015 po oceni porabljenih povprečno za odstotek več mineralnih gnojil, glavnih rastlinskih hranil pa za tri odstotke več kot v letu 2014, predvsem zato, ker je bila površina kmetijskih zemljišč v uporabi okoli 5000 hektarov manjša.
Tokrat se je na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi najbolj povečala povprečna poraba kalijevega rastlinskega hranila (K2O), in sicer za devet odstotkov, in je znašala okoli 24 kg K2O/ha. Povprečna poraba fosforjevega rastlinskega hranila (P2O5) na hektar je znašala 20 kg/ha (ocena), kar pomeni da je bila štiri odstotke večja kot v letu 2014. Povprečna poraba dušika (N) iz mineralnih gnojil na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi je znašala okoli 59 kg N/ha in je bila skoraj enaka ocenjeni povprečni porabi v letu 2014.
Domnevamo, da je bila nekoliko večja poraba kalijevega in fosforjevega rastlinskega hranila posledica povečanega obsega pridelave grozdja, sadja in zelenjave v letu 2015.
Sicer se je promet z mineralnimi gnojili na domačem trgu v letu 2015 glede na prejšnje leto povečal. Uvožene so bile večje količine kalcijevega amonijevega nitrata (KAN) in nekaterih drugih enostavnih dušikovih mineralnih gnojil, obenem pa se je zmanjšal uvoz sečnine (UREA) in posledično tudi njena poraba, izvoz mineralnih gnojil pa se je povečal.
