Tiskane izdaje
Novi zakonski predlog, ki ga je v vladno obravnavo predložilo ministrstvo za finance, je za kmete nesprejemljiv, saj so razmere v kmetijstvu in gozdarstvu take, da ne dopuščajo zvišanja davčnega bremena, poudarja predsednik največje stanovske organizacije kmetov Cvetko Zupančič. »Predvideno je pomembno zvišanje davčne osnove za kmetijsko dejavnost in gozdarstvo, kar je v času, ko je stanje zaradi izjemnega nihanja cen in v posameznih panogah dlje trajajočega obdobja stalnega padanja cen, nesprejemljivo.« Spomnimo, da je KD potencialni tržni dohodek na hektar zemljišča, ki se skupaj s kmetijskimi subvencijami kmetom šteje v davčno osnovo za dohodnino.
Ministrstvu za finance so že poslali spisek svojih pripomb in predlogov, ki naj bi jih podprlo tudi kmetijsko ministrstvo. Če njihove želje ne bodo brezkompromisno uresničene, pa nameravajo zahtevati podaljšanje moratorija za eno leto, kar naj bi storili z vložitvijo zakona v državni zbor.
Znesek, ki ga želi finančno ministrstvo na račun katastrskega dohodka pobrati od kmetov, naj bi znašal 176 milijonov evrov. Kmetijstvo naj bi državi prispevalo 103 milijone evrov, gozdarstvo pa 73 milijonov. »Znesek je previsok in ne izkazuje dohodkovnega stanja v kmetijstvu. Mi smo mnenja, da bi morala biti ta številka pol nižja,« pravi Branko Ravnik, direktor KGZS. »Kmetje ne želimo plačati nečesa, česar ne dosežemo s svojim dohodkom,« še dodaja Ravnik, ki se sicer zaveda, da v Sloveniji rabimo nov model izračunavanja KD, saj je sedanji nesprejemljiv in zapleten.
»Žal zadnji predlog ministrstva ni v celoti takšen, kot je bil dogovorjen v pripravljalni skupini, zato smo na zbornici dali kar nekaj pripomb in predlogov za izboljšanje zakona.« A teh, kot pravi, ministrstvo za finance ni upoštevalo, predlagane rešitve pa ne izražajo prave obdavčitve, še posebej ne v gozdarstvu, kjer naj bi se znesek katastrskega dohodka povišal za od 10- do 15-krat. »Tudi zaradi stanja v gozdarstvu, ki se sooča s posledicami žledoloma in napada podlubnikov, se ni mogoče strinjati s tako občutnim povečanjem obdavčitve,« poudarja Ravnik in opozarja na kritične razmere, saj je cena lesa nižja, stroški spravila pa bistveno višji.
Prav za področje gozdarstva, kjer na finančnem ministrstvu niso upoštevali nobene pripombe, na KGZS pravijo, da brezkompromisno pričakujejo popravke. »Stroški na gozdne površine se morajo zvišati s 60 na 80 odstotkov tržnega prihodka.«
Pri čebelarstvu na KGZS vztrajajo, da se tudi tu zviša priznane stroške na 80 odstotkov. Pri vinu in oljčnem olju je poseben primer, ki ga mora rešiti zakon o dohodnini, da bi se v osnovno dejavnost štela tudi pridelava grozdja in olja. Prihodek intenzivnih sadovnjakov je po njihovo treba ločiti od prihodka iz ekstenzivnih - prihodek teh bi, pravijo, pripisali kmetijskim zemljiščem.
