Tiskane izdaje
Po besedah državne sekretarke na slovenskem resornem ministrstvu Tanje Strniša je bil sestanek predstavnikov ministrstev obeh držav, dežele Julijske krajine, strokovnih inštitucij in pridelovalcev z obeh strani Krasa pomemben korak k cilju skupne slovensko-italijanske zaščite terana. Poleg potrditve enotnega razumevanja, da je teran na Kraški planoti pridelano vino iz sorte refošk, in dogovora obeh ministrov, »da je celoten Kras pridelovalno območje z enakimi lastnostmi in da je zato le vino, ki mu daje to enkratnost pridelovalno območje, poimenovano teran«, so se sporazumeli za začetek postopka njegove čezmejne zaščite. Z njo se bo slovenska zaščita terana pri evropski komisiji (desetletja veljavna nacionalna zaščita je postala evropska z našim vstopom v EU) lahko razširila tudi na italijanski del Krasa - na okrog 40 hektarov površin, kjer tamkajšnji vinogradniki in vinarji pridelujejo teran, za katerega pa po uveljavljeni slovenski zaščiti tega vina v EU niso smeli uporabljati imena teran.
»Skupaj s strokovnimi inštitucijami je bila dogovorjena ekskluzivnost uporabe imena teran zgolj za vino, pridelano iz sorte refošk na Krasu. Čeprav se sorta refošk goji širše v regiji, pa niti na naši niti na italijanski strani refošk ne more biti teran,« je po sestanku povedala Strniševa. V dveh mesecih bosta obe strani pregledale predpise v zvezi s to zaščito (predlagali jo bodo po slovenskem pravilniku) oz. morajo po predpisanem postopku oddati vlogo za čezmejno zaščito najprej pridelovalci v obeh državah na svoji ministrstvi in v nadaljevanju po proceduri, kot jo predpisuje evropska uredba. »Če bo vse teklo tako, kot smo se dogovorili, je naš cilj, da bi do konca leta predložili skupno vlogo evropski komisiji,« je še pojasnila državna sekretarka.
S širitvijo čezmejne zaščite terana, ki jo omogoča pravni red EU od leta 2009, na italijanski Kras dajeta obe državi tudi jasno sporočilo vsem, ki pri evropski komisiji lobirajo za Hrvaško in njena prizadevanja za poimenovanje njihovega refoška v teran.
