Tiskane izdaje
Murska Sobota – Na pomurskih poljih so prejšnji teden začeli žeti ječmen in oljno ogrščico, konec tega tedna pa se bo začela še žetev pšenice. Na kakovost in količino pšenice bosta gotovo vplivala spomladanska pozeba in dež v času zorenja. Kakšne bodo posledice tega, strokovnjaki še ne morejo napovedovati, tako kot tudi ne letošnje odkupne cene.
Po prvih podatkih pozeba v Pomurju vsaj na ječmen ni vplivala katastrofalno, saj je po besedah direktorja Panvitinega Poljedelstva Branka Viraga pridelek s 6,5 tone na hektar znotraj dolgoletnega povprečja. Nekaj več negotovosti je glede količine in kakovosti pridelka pšenice, ki bo znana po začetku žetve. Panvita je ima letos zasejane okrog 1500 hektarov, še s približno tolikšnih površin je bodo odkupili od kooperantov. V vsem Pomurju letos pšenica zori na okrog 19.000 hektarih, v Sloveniji pa je skupaj okoli 35.000 hektarov te poljščine. Poleg negotovosti glede količine in kakovosti pridelka letos vlada tudi velika negotovost pri odkupnih cenah pšenice.
Predstavniki žitne verige se bodo o njih pogovarjali v ponedeljek ali torek, a predstavnik kmetov na vsakoletnih pogajanjih Franc Küčan letos ni optimist. »Razen evropskih borz kmetijskih pridelkov sicer pred pogajanji nimamo nobenega izhodiščnega podatka, na borzah pa je cena nekoliko nižja kot lani. Toda največji problem slovenskih pridelovalcev bo verjetno to, da so se večji predelovalci še pred sezono odkupa založili s cenejšo pšenico z Madžarske. Tako slišim domneve, da naj bi letos slovenske mlinarje zanimalo samo 40.000 ton domače pšenice. Če bo tako, se bomo pridelovalci prisiljeni pogajati z italijanskimi kupci ali iskati kakšne druge rešitve.«
Nedorečene razmere
Direktor murskosoboškega Mlinopeka, ki na leto odkupi okoli 15.000 ton pšenice, nam je delno potrdil Küčanove bojazni. »Mi letos nameravamo odkupiti le približno 10.000 ton pšenice, kolikor je potrebujemo za naše potrebe, kaj več pa ne bomo odkupovali, saj so razmere na našem trgu preveč nedorečene. Kot mali predelovalci preprosto ne bomo mogli več odkupovati domače pšenice dvajset evrov za tono dražje kot v sosednji Hrvaški ali na Madžarskem, moko in izdelke pa prodajati po takšnih cenah, kot jih imajo hrvaški in madžarski predelovalci. Kljub vsemu pa na Madžarskem nismo kupili pšenice, čeprav bi po ekonomski logiki to morali storiti.«
Odkup pšenice v murskosoboškem Mlinopeku. Foto: Jože Pojbič
Uvoz iz Hrvaške in MadžarskePredsednik uprave ajdovskega Mlinotesta David Nabergoj pravi, da sami na leto odkupijo 40.000 ton pšenice. »Trudimo se, da je čim več kupimo v Sloveniji, del pa smo je vedno primorani kupiti tudi zunaj Slovenije, običajno jo uvozimo iz Madžarske in Hrvaške. Pri nakupu pšenice vedno iščemo ugodno ceno, vendar ne na račun kakovosti. Pričakujemo, da bomo od slovenskih kmetov, kmetijskih zadrug in kmetijskih podjetij letos odkupili približno četrtino potrebne pšenice. Pšenico kupujemo na širšem trgu zato, ker je v Sloveniji ne pridelamo dovolj, in tudi zato, ker v Sloveniji ni durum pšenice, ki jo nujno potrebujemo za izdelavo testenin. Cene pšenice se določajo tržno in tudi mi se ravnamo po tržnem kriteriju – seveda poiščemo najboljše ponudbe, prednost damo slovenski pšenici, nikoli pa ne odstopamo od zahtevanega merila kakovosti.«
