Tiskane izdaje
Slovenijo sta na konferenci zastopali državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša in glavna republiška inšpektorica inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Saša Dragar.
Kot so sporočili z resornega ministrstva, se je Strniševa v nagovoru najprej zahvalila nizozemski ministrici Sharon Dijksma za organizacijo dogodka, ki je sprožil mednarodno sodelovanje pri iskanju rešitev in izmenjave dobrih praks za zmanjšanje izgub in odpadkov hrane. Poudarila je, da je nujno potrebno zmanjšati izgubo in odpadke hrane z namenom, da se zagotovi dovolj hrane za rastoče svetovno prebivalstvo, ob hkratnem ohranjanju naravnih virov.
Čeprav Slovenija ni »globalni igralec« v svetovni proizvodnji hrane, smo se po besedah Strniševe zavezali, da bomo delovali v tej smeri, »saj menimo, da lahko oz. mora vsaka država, kot tudi podjetje in posamezen državljan prispevati k prizadevanjem za skupno in usklajeno delovanja na področju zmanjšanja izgub hrane«. Zato je nujno nameniti posebno skrb za zmanjševanje odpadkov hrane na eni strani ter zagotavljati prehransko varnost in dostopnost do hrane za vse ljudi na svetu. »Delovanje v tej smeri mora (p)ostati naša stalna naloga, del naše kulture.«
Slovenija predlaga revizijo tržnih standardov
Slovenska vlada oz. v njenem imenu resorno ministrvo za prehrano je zato zmanjšanje odpadkov hrane postavilo visoko na svojo agendo delovanja in nekaj ukrepov je bilo že izvedenih. Lani je bila tako spremenjena zakonodaja, ki določa rok uporabe za hrano, s čemer je bilo uvedene več prožnosti glede uporabe roka minimalne trajnosti za nekatere vrste hrane, pri čemer pa varnost hrane ni vprašljiva, poudarjajo na ministrstvu. Z omenjeno zakonodajo je olajšana tudi dostava hrane pred iztekom roka od trgovcev na drobno do humanitarnih organizacij. Sicer pa v Sloveniji deluje tudi medresorska delovna skupina za koordinacijo med resornimi ministrstvi ter drugimi javnimi institucijami za zmanjševanje zavržkov hrane v javnih institucijah in razdelitev neuporabljene hrane humanitarnim organizacijam.
Državna sekretarka Strniša je nagovor zaključila z opozorilom, da veliko izgub hrane nastaja zaradi strogih EU ali mednarodnih tržnih standardov. Zato Slovenija predlaga revizijo standardov, še posebej za sveže sadje in zelenjavo v smislu večje fleksibilnosti glede vizualnih parametrov. Ta ukrep bi bil po njenem prepričanju dobro sprejet tudi pri potrošnikih, ki so vedno bolj ozaveščeni o neetičnosti zavržkov hrane.
Globalna konferenca na temo »Nič več zavržkov hrane« je skušala vplivati na zmanjšanje izgub in zavržkov hrane, ocenjenih na 1,3 milijarde ton hrane letno oz. na 400 milijard dolarjev. Zavržki hrane povzročijo kar 7 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, za njihovo proizvodnjo pa je potrebnih 30 odstotkov svetovnih površin kmetijskih zemljišč. Z izgubljeno ali zavrženo hrano bi lahko nahranili 800 milijonov lačnih ljudi po svetu in odpravili globalni problem lakote.
Namen konference je povezovati primere dobrih praks, izmenjati izkušnje oz. zagotoviti razumevanje za akcijsko sodelovanje vseh deležnikov, nove finančne mehanizme in modele dobrega upravljanja.
Odgovornost prehranske verige
Izgube in zavržki hrane so posledica različnega delovanja prehranske verige v različnih regijah sveta. Gre za kulturne, ekonomske in tehnološke razlike. Izgube in zavržki pa so različni glede na regijo in vrsto proizvoda. Industrijsko razvite države proizvedejo približno enake količine hrane, medtem ko države v razvoju z nizkimi prihodki prikazujejo relativno velike izgube hrane v začetnih fazah prehranske verige, torej pri žetvi in ravnanju s hrano po spravilu in relativno majhen delež izgub hrane v kasnejših fazah.
Več kot 40 odstotkov izgub hrane pri državah v razvoju se pojavi po žetvi in v fazi procesiranja zaradi slabe infrastrukture in tehnologije pridelave. V Sub-saharski Afriki in jugovzhodni Aziji znašajo izgube hrane med 120-170 kilogramov na prebivalca letno, medtem ko so zavržki hrane ocenjeni le na 6 do 11 kilogramov na leto. V razvitih državah z visokim BDP je trend obrnjen: relativno velik delež zavržkov oziroma odpadkov hrane je po prehranski verigi navzdol, predvsem pri prodaji in v gospodinjstvih.
