V znamenju povezanosti gozdov in vode

Ob letošnjem svetovnem dnevu gozdov tudi prireditve Zavoda za gozdove Slovenije.

M. Š.
pon, 21.03.2016, 09:24

Ljubljana − Generalna skupščina Združenih narodov je decembra 2012 razglasila 21. marec za mednarodni dan gozdov. Letošnje prireditve in dogodki bodo po vsem svetu namenjeni predvsem krepitvi našega zavedanja o pomenu gozdov za planetarno preskrbo s čisto vodo, ki predstavlja enega od ključnih virov življenja, so zapisali na ministrstvu za kmetijstvo.

Cilj mednarodnega dneva gozdov je ozaveščanje o pomenu gozdov za življenje na zemlji. Gozdovi namreč pokrivajo 30 odstotkov kopnega na planetu in spadajo med najbolj kompleksne ekosisteme. Preživetje številnih ljudi in skupnosti je neposredno odvisno od gozdov. Zaradi skrb vzbujajočega stanja okolja, posebej zaradi vpliva podnebnih sprememb, so tudi gozdovi in gozdni ekosistemi čedalje bolj ogroženi. Varstvo gozdov in njihov razvoj sta tako ključna za ohranjanje življenja na zemlji.

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je ob mednarodnem dnevu gozdov pripravil več dogodkov. Uvodna prireditev ob današnjem dnevu bo dopoldne potekala na Magolniku nad Svibnim pri Radečah. V okviru te prireditve bosta odkrita nova informacijska tabla pri Ajdovem grobu na Jatni in slikarska razstava Jožeta Barachinija o naravi v hiši na Magolniku.

V slovenskih gozdovih še naprej rdeči alarm zaradi podlubnikov

Za slovenski gozd je trenutno najpomembnejše učinkovito varstvo gozdov pred podlubniki, ki povzročajo veliko škodo v gozdovih iglavcev. Po podatkih zavoda o realizaciji poseka lesa v slovenskih gozdovih v letu 2015 in o poteku sanacije posledic naravnih ujm v gozdovih je evidentirana količina drevja, ki jo je še treba posekati zaradi napada podlubnikov v letu 2015, kar 2,15 milijona kubičnih metrov. Lani je bilo zaradi podlubnikov posekanega 1,8 milijona kubičnih metrov lesa.

Takšen posek predstavlja neslaven rekord zadnjih 70 let, saj kar trikratno presega posek iz leta 2005, ko je bil zabeležen zadnji največji napad podlubnikov. Glede na skupno količino drevja, predvideno za posek v letu 2015, je več kot ena tretjina sanitarnega poseka povezana s podlubniki. Skupaj z žledolomom in drugimi vzroki je bilo kar 65 odstotkov lanskega poseka zaradi sanitarnih razlogov.

Namnožitev smrekovega lubadarja pa lahko traja še več let, pravijo. Potek in trajanje namnožitve sta odvisna od kompleksne povezave več faktorjev, zlasti pa od vremena in povprečnih temperatur v pomladnem in poletnem času, ter drevesne sestave gozdnih sestojev. V takšnih razmerah je ključen odgovoren pristop vseh lastnikov gozdov do sanacije odkritih žarišč napada podlubnikov, saj bo le tako mogoče zmanjšati škode v gozdovih, poudarjajo odgovorni na zavodu za gozdove, kjer so na voljo za strokovno pomoč ter vse informacije glede primernih ukrepov ter pomoči lastnikom gozdov.


Povezane novice

Deloindom: Slovenski gozdovi evropski rekorderji v absorpciji CO2
25. november ob 11:24
Slovenski gozdovi so z devetimi tonami akumuliranega CO2 na hektar letno evropski rekorderji v absorpciji CO2. So eden poglavitnih dejavnikov znižanja ...
Prijavi sovražni govor