Tiskane izdaje
Gornja Radgona – Čeprav je še prezgodaj za natančnejše podatke, koliko slovenskega pridelka pšenice bo letos končalo pri slovenskih mlinarjih in pekih, je po sestanku predstavnikov žitne verige v sejemskega dogajanja na Agri že jasno, da so pri petih največjih odkupovalcih v državi do zdaj prevzeli že več kot 61.000 ton zrnja.
Sestanka, na katerem s predstavili prvo bilanco odkupa, je manjkal predstavnik sindikata kmetov in njihov glavni pogajalec za odkupno ceno Franc Küčan, bili pa so prisotni drugi predstavniki pridelovalcev, tudi kmetov in njihovih zadrug. Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi minister Dejan Židan, so predstavniki Žita, Mlinopeka, Mlinotesta, Mlina Katič in Mlina Korošec predstavili podatke o dosedanjem odkupu pšenice.
Po teh podatkih so od kmetov, kmetijskih podjetij in zadrug doslej prevzeli natančno 61.035 ton krušnega žita, pri čemer gre za »čisti odkup, ki izključuje trgovanje med podjetji«, kot je po sestanku povedala Tatjana Zagorc, direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij v GZS in koordinatorica deležnikov v žitni verigi. To po njenem mnenju kaže, da se kljub vsakoletnemu negodovanju ob žetvi in tarnanju nad nedelovanjem žitne verige odkup vendarle povečuje in da tudi žitna veriga deluje. Tudi kakovost odkupljenega pridelka je dobra, saj je od 30 do 40 odstotkov vse pšenice v prvem in drugem krušnem razredu.
Jabolko spora: odkupne cene
Odkupne cene, ki so bile ob začetku žetve za kmečke sindikaliste največje jabolko spora, ker da so bile v izhodišču prenizke pri 180 evrih na tono pšenice za razred A, 160 za B 1, 150 za B 2 in 140 za razred C, so se ob dodatkih odkupovalcev zvišale za vsaj pet evrov. Tako tudi ne preseneča uradna statistika Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, po kateri so, kot je povedala Zagorčeva, odkupne cene pšenice v Sloveniji zaradi bonusov in dobre kakovosti ipd. ves čas za 10 do 20 evrov po toni pridelka nad cenami v drugih državah.
Po začasnih podatkih, zbranih od največjih odkupovalcev je bilo do zdaj tako odkupljenega za dobrih tisoč ton več zrnja kot lani ta čas. Tudi povprečna odkupna cena je bila po podatkih zadnjega tedna nekoliko višja kot lani. Povprečna kakovost pridelka je po slišanem pri nekaterih tudi za 20 odstotkov boljša, kar pa je posledica relativno ugodnega vremena in boljšega sortnega izbora semen.
Za pridelovalce je pomembno, da imajo omenjeni odkupovalci tudi zelo kratke roke plačila, nekateri jim denar nakažejo celo v petih dneh. Opozorili pa so, da jim stroške pridelave zvišujejo še vedno zelo visoke cene fitofarmacevtskih sredstev, te so višje kot v drugih državah. Zakaj je tako, bi jim lahko pomagal odkriti tudi varuh konkurence v prehranski verigi.
Krepitev partnerstva pridelovalci- predelovalci
Spodbudno je, da je več kot 3000 kmetij že znotraj namenske proizvodnje, kar pomeni, da je že ob setvi z njimi sklenjen dogovor o odkupu. S takim sodelovanjem in delovanjem žitne verige so bili udeleženci sestanka zadovoljni. Zelo jasna je tudi usmeritev za naprej: nadaljevanje ožjega sortnega nabora, saj nekatere vrste pšenice pri nas dobro uspevajo, imajo visok hektarski donos in hkrati tudi visoke beljakovine in druge parametre.
Ob promoviranju slovenske hrane, slovenskega kruha v trgovinah in povpraševanju, ki temu sledi, bi ne nazadnje morali imeti korist prav vsi v žitni verigi. Ali, kot poudarja minister, žitna veriga bo trdna, če bodo vsi imeli korist od nje. Slovenija potrebuje samo za kruh 150.000 ton pšenice.
Dokaz koristnosti krepitve pogodbenega partnerstva med pridelovalci in predelovalci je tudi tokrat na Agri podpisana pogodba Žita kot največjega odkupovalca pšenice v Sloveniji s podjetjem KG Lendava za odkup 6000 ton pšenice boljše kakovosti. Omenjeno podjetje sodi med večje pridelovalce najkakovostnejše pšenice pri nas.
