Tiskane izdaje
Po prvem obdobju izvajanja PRP za obdobje 2014-2020, ki je bil potrjen februarja lani, je kmetijsko ministrstvo v sodelovanju z različnimi ustanovami in socialnimi partnerji začelo s pripravo prve spremembe PRP 2014-2020. Cilj sprememb ukrepov je bil preoblikovanje nekaterih operacij in zahtev tako, da bi postale bolj zanimive potencialnim upravičencem za izvajanje, kar naj bi tudi prispevalo k večjemu vstopu kmetij v ukrepe, zlasti v ukrep kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila (KOPOP).
S prvo spremembo PRP se dobrobit živali od letos naprej razširi na področje govedoreje in predstavlja pomemben ukrep v tem sektorju, od leta 2017 naprej pa tudi na področje reje drobnice. Govedo se mora pasti neprekinjeno najmanj 120 dni v času od 1. aprila do 15. novembra, izvedeno mora biti zatiranje notranjih zajedavcev na podlagi predhodne koprološke analize, voditi je potrebno dnevnik paše. Za pašo goveda je višina plačila 53,40 evra na glavo živine letno; skupno je za dobrobit živali za govedorejo v letu 2016 na voljo 4,7 milijona evrov, za področje govedoreje in reje drobnice pa 16,4 milijona evrov.
Pri ekološkem kmetovanju se plačilo za trajno travinje poveča s 70 na 80 odstotkov kalkulacijske vrednosti. To pomeni, da se s 136,12 evrov na hektar poveča na 155,57 evrov, za podukrep preusmeritve pa z 272,87 evrov na 311,86 evrov na hektar. Plačila za avtohtone pasme se zvišujejo s 116,17 na 193,62 evrov na glavo živine letno.
Pozitivne spremembe so tudi pri pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete. Spremenila se je opredelitev začetka vzpostavitve kmetije z 18 mesecev na 24 mesecev pred oddajo vloge na razpis.
Zvišuje se prag za opredelitev zahtevnih naložb pri podporah za naložbe v kmetijska gospodarstva, in sicer s 50.000 na 200.0000 evrov skupne priznane vrednosti naložbe. Ta sprememba upravičencem prinaša tudi določene administrativne poenostavitve, saj za naložbe do 200.000 evrov skupne priznane vrednosti upravičencu poslovnega načrta ne bo več potrebno pripraviti na dejanskih knjigovodskih podatkih, temveč ga bo lahko pripravil tudi na pokritju, če dejanskega knjigovodstva upravičenec še nima vzpostavljenega.
Med upravičene stroške so dodani stroški postavitve novih vinogradov. V opredelitev kolektivnih naložb pa so bile vključene tudi drugačne oblike povezovanja primarnih proizvajalcev.
Zneski podpore za naložbe v predelavo oz. trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov v obliki nepovratnih sredstev se lahko povečajo še za 10 odstotnih točk za naložbe, ki se nahajajo na problemskih območjih, in za pet odstotnih točk za naložbe v predelavo proizvodov iz prireje v okviru dobrobiti živali, vendar največ do 50 odstotnih točk.
Spremenili so se najvišji zneski podpore, ki jih upravičenci lahko pridobijo v celotnem programskem obdobju. Tako se v primeru, ko so upravičenci kmetije in mikro podjetja, vrednost povišuje z enega na 1,5 milijona evrov, ko so upravičenci srednja in velika podjetja pa s treh na pet milijonov evrov. Vrednost za majhna podjetja ostaja enaka na višini treh milijonov evrov.
S spremembo so opredeljena tudi problemska območja, s katerimi naj bi dosegli uravnotežen teritorialni razvoj podeželskih gospodarstev in skupnosti. Za naložbe, ki se nahajajo na takih območjih, se lahko zneski podpore v obliki nepovratnih sredstev povečajo za 10 odstotnih točk. Gre za občine, v katerih je skupni prirast prebivalstva negativen in imajo nadpovprečen tehtan nagib glede na površino GERK-a po zbirni vlogi iz leta 2015 (za 20 ali več odstotkov višji naklon od povprečja). Taka območja so v 46 slovenskih občinah - Bohinj, Bovec, Brda, Cerkno, Črna na Koroškem, Dravograd, Gorje, Gornji Grad, Hrastnik, Idrija, Jesenice, Jezersko, Kanal, Kobarid, Kozje, Laško, Ljubno, Lovrenc na Pohorju, Luče, Makole, Mežica, Mislinja, Mozirje, Muta, Podlehnik, Podvelka, Radeče, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Rogaška Slatina, Rogatec, Selnica ob Dravi, Sevnica, Solčava, Šentilj, Tolmin, Trbovlje, Tržič, Velenje, Vitanje, Vuzenica, Zagorje ob Savi, Zreče, Železniki, Žetale, Žiri.
