Tiskane izdaje
Ljubljana – Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) bo danes izvedla tretji obvezni pobot letos. Ministrstvo za finance še ni sporočilo, ali bo obvezne pobote obdržalo.
Obvezni pobot je uzakonila vlada Boruta Pahorja z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih, ki velja od 16. marca lani, in jih tako uvrstila med ukrepe za izboljšanje plačilne discipline. Po imenovanju vlade Janeza Janše je ministrstvo za finance pri več zbornicah znova preverilo njihovo stališče do obveznega pobota. Za zdaj še ni mogoče izvedeti, ali bo ministrstvo obdržalo obvezni pobot.
Na Ajpesu je mogoče izvedeti, da se ministrstvo za finance z njimi doslej še ni posvetovalo o morebitnih spremembah in dopolnitvah zakona. »Ajpes si je sam zadal nalogo, da ministru za finance dr. Janezu Šušteršiču pripravi posebno informacijo o izvajanju pobota z dodatnimi predlogi za izboljšanje že predlaganih sprememb in dopolnitev zakona, ki jih je pripravila prejšnja vlada,« pravi Marko Juršič, ki na Ajpesu vodi oddelek za razvoj in kakovost v sektorju za bonitetne in druge tržne storitve.
Ajpes je od aprila lani do februarja letos izpeljal enajst krogov obveznega večstranskega pobota. »Medsebojna zadolženost poslovnih subjektov v državi se je tako na račun večstranskega pobota v tem obdobju zmanjšala za 722,9 milijona evrov. Za lažjo primerjavo lahko navedemo, da so banke v Sloveniji leta 2011 zmanjšale obseg posojil gospodarskim družbam za 605 milijonov evrov, skupaj s slabitvami pa so posojila zmanjšale za 1,1 milijarde evrov. Menimo, da je večstranski pobot pri Ajpesu pripomogel k blaženju posledic poslabšanja plačilne sposobnosti v času gospodarske krize, še bolj pa bi lahko, če bi v njem sodelovalo več gospodarskih subjektov in bi inšpekcijski organi zagotavljali ustrezen nadzor,« poudarja sogovornik.
Podjetij z neporavnanimi obveznostmi je čedalje manj
Na Ajpesu ugotavljajo, da se koristni učinki obveznega pobota kažejo tudi v podatkih o zmanjšanju dospelih neporavnanih obveznostih in insolvenčnih postopkov. »Na podlagi podatkov o dospelih neporavnanih obveznostih iz sodnih sklepov o izvršbi in davčnega dolga v trajanju več kot pet dni neprekinjeno lahko sklepamo, da se je visoka rast teh obveznosti, ki je bila pri vseh poslovnih subjektih značilna za pretekla leta, v drugi polovici leta 2011 umirila. Število poslovnih subjektov z neporavnanimi obveznostmi se celo zmanjšuje. Pri gospodarskih družbah je bilo blokiranih družb nad pet dni neprekinjeno februarja 2012 za 16 odstotkov manj glede na februar 2011. Pri samostojnih podjetnikih in zasebnikih jih je bilo manj za 19 odstotkov,« pravi Juršič. Poudarja še, da je bil učinek gospodarske krize in restriktivne politike bank pri odobravanju posojil na povečanje števila insolvenčnih postopkov »še posebno izrazito v zadnjih dveh letih, saj se je število insolvenčnih postopkov precej povečalo šele leta 2010, dve leti po začetku krize. Vendar je že mogoče opaziti upadanje trenda rasti števila insolvenčnih postopkov, predvsem stečajev.«
Na Ajpesu so kljub prvim znakom izboljševanja na področju plačilne nediscipline prepričani, da je treba nadaljevati ukrepe, ki jih je uvedel zakon o preprečevanju zamud pri plačilih: »Ni namreč smiselno, da bi že ob prvih pozitivnih znakih ustavili učinkovite rešitve, ki jih je država ponudila gospodarstvu v pomoč pri zmanjševanju posledic plačilne nediscipline in plačilne sposobnosti.«
