Tiskane izdaje
Negotovosti v nekaterih državah vzhodne Evrope prizadevajo tudi avstrijske banke, ki so na tem območju med najdejavnejšimi. Pri avstrijski narodni banki OeNB in službi za nadzor nad finančnimi trgi FMA so se z bankami dogovorili o ukrepih za »zavarovanje poslovanja« v vzhodni, srednji in južni Evropi.
S to odločitvijo so delnice teh bank in vse dunajske borze poslali v prosti padec. Delnice Erste Group so v ponedeljek padle za več kot devet in Raiffeisen za šest odstotkov.
Avstrijske banke bodo, kot so se dogovorili, januarja 2013 brez prehodnega obdobja uresničile priporočila kapitalskega sporazuma Basel III, pri čemer bodo bankam v povečani temeljni kapital všteli še nevrnjeno državno pomoč iz dosedanjih kriz. Avstrijska tiskovna agencija poroča, da se bodo banke po januarju 2016 zavarovale še z dodatnim »kapitalskim blažilcem« do treh odstotkov, odvisno od tveganja njihovih poslovnih modelov.
Za zdaj takšne obrambne zidove pred morebitnimi prihodnjimi težavami napovedujejo le za Erste Group Bank, Raiffeisen in Bank Austria (UniCredit). Pri OeNB pravijo, da so te banke v imenu svojih hčerinskih podjetij zagotovile sodelovanje. Načrtujejo pa tudi spremembe pravil za podeljevanje posojil na območju vzhodne, srednje in južne Evrope, pogovarjajo se o omejitvi obsega na 110 odstotkov hranilnih vlog in vrednostnih papirjev, na primer tistih, ki jih izdaja Evropska investicijska banka. Ta ukrep naj bi začel veljati že prihodnje leto.
»Banka Sparkasse načrtuje konverzijo podrejenega dolga (ki je zdaj del Tier 2) v navadni kapital banke (ki je del Tier 1, najkakovostnejši kapital), kar bo zadostovalo za izpolnitev povečanih kapitalskih zahtev za banko,« so nam povedali v Banki Sparkasse, drugih v ponedeljek še nismo dosegli. Guverner avstrijske narodne banke Ewald Nowotny pa je povedal, da ti ukrepi ne pomenijo umika avstrijskih bank iz vzhodne Evrope, ampak bi radi finančne ustanove dolgoročno postavili na varne temelje, kar bo omogočilo »trajnostni model rasti onstran izrazitih ciklov 'booma' in 'busta'«. Avstrijske banke so po njegovih besedah zdrave in sposobne tveganj, spadajo celo »med najbolj zdrave v Evropi«. Predsednik FMA Kurt Pribil je dodal, da želijo s temi ukrepi »še okrepiti in zavarovati« stranke s tega območja.
Ker pa so hkrati govorili tudi o zmanjševanju tveganj za domače banke, se na Dunaju najbrž bojijo še bolj nemirnih časov v vsej Evropi, na vzhodu pa hočejo ukrepati, ker so tam pač njihove banke najbolj izpostavljene, vsaj v nekaterih državah. Madžarska je tako avstrijskim in drugim bankam pred kratkim pripravila grdo presenečenje v obliki ukazanih nižjih tečajev za vračanje kreditov, obračunavanih v evrih in švicarskih frankih, ki bremenijo še zlasti prebivalstvo. Položaj pa ni rožnat niti v Romuniji in Bolgariji, kjer velikopotezno delujejo avstrijske banke.
Vrsta velikih avstrijskih bank je morala zaradi teh in drugih težav že za letos namesto dobičkov napovedati velike izgube, zagotovo pa tudi sami berejo in pripravljajo analize, ki kažejo, da se lahko gospodarski položaj v vsej Evropi prihodnje leto še poslabša. Pri tem pa se morajo Avstrijci spopadati še s starimi bančnimi grehi. Za nekdanjo koroško in zdaj avstrijsko podržavljeno banko Hypo Alpe-Adria, ta še ne spada med tiste, ki jih bodo obvezali novi ukrepi, je tako ministrica za finance Maria Fekter v časopisnem intervjuju pred kratkim poudarila, da jih stane več kot Grčija. Podržavljena Hypo Alpe-Adria Avstrijce stane več kot Grčija.
