Bodo člani ESS zbližali stališča?

Vizjak meni, da predlog interventnega zakona ne prizadene najšibkejših.

Objavljeno
20. april 2012 11.47
Pi. K., Delo.si
Pi. K., Delo.si

Ljubljana - Socialni partnerji, združeni v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), so danes obravnavali predlog zakona za uravnoteženje javnih financ, ki predvideva spremembe 45 veljavnih zakonov z različnih področij - od vrtcev do zdravstva in sociale.

Minister za delo Andrej Vizak je proti koncu današnje seje dejal, da bodo opozorila preučili. Nekatera so na mestu in jim bodo prisluhnili, je dejal. Po njegovem mnenju predlagani ukrepi niso zadostni, piše STA. »O tem kaj bomo storili, se bomo še pogovarjali.«

»To je interventni zakon. Če kdo misli, da ni potreben, se moti,« je opozoril.

Vizjak je poudaril, da predlog zakona ne prizadene najšibkejših. Prisluhnili bodo predlogom glede otroškega dodatka, zamrznitve socialnih transferov in skrajševanja obdobja za prejemanje nadomestila za brezposelnost.

Delodajalci: Denarja ni kje vzeti

Sindikati so na seji opozarjali na nesprejemljivost nekaterih ukrepov in na nujnost dogovora, delodajalci pa na to, da »denarja ni in ga ni kje vzeti«,  ter da se je treba strezniti, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Po predstavitvi pogleda na ekonomske razmere v državi, ki jo je podal direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle, je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič opozoril na nesprejemljivost nekaterih varčevalnih ukrepov.

Med drugim po njegovih besedah nasprotujejo ukrepom glede predlagane meje za dodelitev letnega dodatka upokojencem, glede šolnine za drugo bolonjsko stopnjo, glede zmanjšanja starševskega nadomestila za nego in varstvo otroka in nadomestila brezposlenim ter glede ukinitve 2. januarja in 2. maja kot dela prostih dni.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je spomnil na izhodišča socialnega sporazuma. »V njih je zapisano, da je najširše soglasje ključno,« je dejal.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer pa je dejal, da so razmere v gospodarstvu kritične. »Skrbi me, da so takrat, ko je treba sprejeti določene ukrepe, vsi proti,« je dejal.

»Te dni ne poslušam nič drugega kot to, česa ne sprejeti,« je dejal. »Streznimo se, bodimo odgovorni do družbe,« je pozval.

Tudi Tatjana Čerin iz Gospodarske zbornice Slovenije je dejala, da zakon ni idealen, vendar pa je nujen. O tej problematiki bi se morali pogovarjati že veliko prej, je menila.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je na začetku seje izrazil upanje, da bodo sindikati, ki so želeli sklic te seje na njen izrazili svoja pričakovanja, interese, poglede, do katerih se bo vlada potem lahko opredelila.

Na vprašanje STA, ali pričakuje, da bodo zbližali stališča, je odgovoril: »Moramo.«

»Danes gre za prvo razpravo med nami o temah, ki so bile po krivici potisnjene na obrobje,« je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Ukrepi bodo po njegovem mnnju najbolj prizadeli tiste, ki imajo že tako najmanj, mnoge pa potisnili v še večjo revščino. Semolič sicer upa, da bodo dosegli dogovor.

Branimir Štrukelj pa od današnjega sestanka pričakuje določene odgovore, ki se tičejo vprašanj poseganja v socialno državo, piše STA.

»Ne smete pozabiti, da so ta vprašanja del stavkovnih zahtev, zato moramo to razrešiti tudi na teh pogajanjih,« je poudaril. Izid srečanja je sicer po njegovih besedah negotov, saj da je vlada v zadnjih dneh zelo nepredvidljiva in je v "nekakšnem nock downu".

Antauer: Sindikati so trmasti

Igor Antauer pa se boji, »da sindikati spet ne bodo povedali nič konstruktivnega.« Vedenje sindikatov je označil za trmasto. Očital jim je tudi pomanjkanje konstruktivnih predlogov. Vse to po njegovem mnenju pelje gospodarstvo v napačno smer.

S predlogom zakona, ki se mu je v sredo s splošno stavko že postavil po robu javni sektor, že od predstavitve vladnih izhodišč za varčevalne ukrepe pa sindikati omenjajo tudi možnost referenduma, naj bi zmanjšali izdatke državnega proračuna in drugih blagajn javnega financiranja.

Državni zbor bo predlog zakona obravnaval skupaj z rebalansom. Vlada predlaga, da DZ zajeten dokument obravnava po nujnem postopku.

Predlagani ukrepi se nanašajo na notranje varčevanje s spremembami organizacije in iskanjem prihrankov pri delovanju države, na prilagoditve v delovanju javnega sektorja tako pri plačah javnih uslužbencev kot stroških v zdravstvu in izobraževanju ter na zmanjšanje investicij in poseg v prejemke na trgu dela in socialne varnosti.

Z namenom, da bi povečali število opravljenih delovnih ur tako v javnem sektorju kot v gospodarstvu, 2. januar in 2. maj ne bi bila več dela prosta dneva.