Tiskane izdaje
Vlada je besedilo zakonov že poslala parlamentu v obravnavo in sprejetje po nujnem postopku.
»Gre za manjše spremembe zakonodaje predvsem v tistem delu, kjer se je dosedanje izvajanje pokazalo za neustrezno in kjer smo ocenili, da brez njih ne bo mogoče v kratkem času uveljaviti nekaterih rešitev prostorskega načrtovanja,« je pojasnil Zvonko Černač.
»Naš cilj na področju prostorske zakonodaje je, da bodo investitorji, ki bodo gradili manjše in manj zahtevne objekte, npr. stanovanjske hiše, lahko v kratkem času, z malo sredstvi za soglasja in z malo dokumentacije zgradili objekt,« je dejal minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač in pomahal z mapo z nekaj spetimi listi.Dejal je, da so štirje listi vse, kar graditelj v Avstriji potrebuje za to, da lahko pridobi gradbeno dovoljenje. S predlaganimi spremembami zakonodaje, ki jih je vlada poslala v parlament, avstrijskih pogojev še ne bomo dosegli, so pa korak na tej poti.
Zakon o graditvi objektov tako predvideva, da investitorju ni več treba pridobiti projektnih pogojev, odločitev o tem je prepuščena investitorju oziroma projektantu. Prav tako za enostanovanjske stavbe ne bo več treba pridobiti uporabnega dovoljenja, ki je po Černačevih besedah dokument brez uporabne vrednosti. Roki za izdajo soglasij se bodo skrajšali na 15, 30 oziroma največ 60 dni, pomembna sprememba, ki jo je minister posebej poudaril zaradi v preteklosti pogostega neupoštevanja rokov, pa je dosledno upoštevanje molka organa. Če bo investitor odločbo prejel 35. dan, v skladu z zakonodajo pa bi jo moral najkasneje 30. dan od vložitve zahtevka, se bo štela kot brezpredmetna, ne glede na njeno vsebino.
Za investicijske vzdrževalne posege v objekt, kot so na primer menjava stavbnega pohištva, strehe, ne bo več treba pridobiti gradbenega dovoljenja. V predlagano zakonodajo niso vključili legalizacije črnih gradenj, a bo jeseni pripravljen poseben zakon o tem. Černač je dejal, da bo predviden postopek takšen, da ga bo mogoče čim bolj preprosto izvajati.
Ministrstvo ne bo več potrjevalo OPN
Že Pahorjeva vlada je za pospešitev postopkov pri umeščanju infrastrukturnih objektov v prostor leta 2010 sprejela poseben zakon, a ta očitno ni prinesel tistega, kar so pričakovali. Odprtih je 70 državnih prostorskih načrtov, z enim so se začeli ukvarjati že leta 2001, pa je šele zdaj prišel v vladno proceduro, navaja minister Černač. Med temi so tudi projekti HE na spodnji Savi, prav prejšnji teden je bil sprejet za HE Brežice, še letos pa bi radi zaključili z zadnjo, HE Mokrice, s katero se ukvarjajo že od leta 2008.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor po sedanjem predlogu ne bo več potrjevalo občinskih prostorskih načrtov, kar sicer po ministrovih besedah daje določeno pravno varnost, a sta pomembnejša nadzor in izvedba. Občinske prostorske načrte bo mogoče tudi hitreje spreminjati: manjše širitve pozidave bodo možne tudi mimo načrtov, če je dejavnost potrebna, dolgotrajna sprememba prostorske ureditve pa bi omejila naložbenika. Podjetniki bi radi širili svojo dejavnost, pa ne morejo, ker ni prostora. To zdaj po ministrovih besedah rešuje sprememba zakonodaje, ki dovoljuje uporabo nekmetijskih zemljišč. Tako bi lahko dobili 1500 do 2000 novih delovnih mest.
Roki umeščanja v prostor preprosto niso normalni. Gradnjo infrastrukture, posebej železniške, bo treba pospešiti, sicer bodo Slovenijo leta 2020 prometni tokovi obšli. Novo progo med Koprom in Divačo, imenovano II. tir, bi radi dokončali do leta 2017 ali 2018, in ne do 2021 ali 2022, kot je zdaj predvideno.
Novo progo bi morali že dve leti graditi. Minister napoveduje, da bodo do letošnje jeseni preverili rešitve, trase pa ne bodo prestavljali. Upa, da sosedje ne bodo delali težav z okoljevarstvenim soglasjem, in pojasnjuje, da je proga pomembna predvsem za Luko Koper. Z do leta 2015 modernizirano obstoječo progo - kjer so problemi, a rešljivi - se bo njena prepustnost z 72 povečala na 82 vlakov, kar pa bo zadoščalo le do konca leta 2017. Potem pa ne več, če hoče Luka Koper seveda enakovredno konkurirati na trgu.
Veliki infrastrukturni projekti, od nove proge Koper-Divača prek novega pomola v Luki Koper do tretje razvojne osi, pa so pomembni za prihodnost, neposreden vpliv bi bil relativno majhen. Za severni (koroško-šaleški) del tretje razvojne osi se državni prostorski načrti pripravljajo od leta 2006, pa niti umestitev v prostor ni opravljena. Tudi to je dal minister preveriti in alternativno traso napoveduje za letošnjo jesen.
Subvencije za študentske in dijaške vozovnice
Novela zakona o prevozih v cestnem prometu je po navedbah ministra Černača korak do končne integracije javnega potniškega prometa. Po njegovih besedah so po prevzemu resorja pregledali, koliko je denarja za subvencije, in ugotovili, da ne gre za majhna sredstva, ki pa so razdeljena na tri resorje in lokalne skupnosti, ki subvencionirajo prevoze.
Za letošnjo jesen minister napoveduje nov sistem mesečnih vozovnic za dijake (od 1. septembra) in študente (od 1. oktobra), ki bi jih država subvencionirala s 15 evri pri prevozih do 60 kilometrov, s 30 evri pri prevozih od 60 do 90 kilometrov in s 50 evri pri daljših prevozih. Poskušali se bodo tudi dogovoriti, da bi bile brez doplačila vključene tudi mesečne vozovnice v Ljubljani in Mariboru, ter, če bi bil za to interes, v Kopru.
Projekt integriranega javnega potniškega prometa po ministrovih besedah poteka že od leta 2007, prvi pogoj pa je usklajen vozni red. Ob omembi leta 2007 velja zapisati še, da SDS jeseni 2010 s fragmentarnim zakonom v parlamentu ni uspela tudi zato, ker so na takratnem prometnem ministrstvu, ki ga je vodil Patrick Vlačič, napovedovali, da je že pripravljen obsežen osnutek zakona (s 75 členi) o javnem potniškem prometu in da je bila že sprejeta odločitev o ustanovitvi enotnega upravljavca: v začetku leta 2012 naj bi zaživela direkcija za javni potniški promet, v kateri naj bi delali uradniki, ki se z isto problematiko ukvarjajo v drugih državnih organih.
Še lani jeseni smo tik pred padcem Pahorjeve vlade poročali, da bodo na prometnem ministrstvu za 7,4 milijona evrov vreden projekt integriranega javnega potniškega prometa skoraj 6,3 milijona evrov dobili iz sredstev evropske kohezijske politike. Napovedani so bili tudi štirje pilotni projekti (Zagorje-Ljubljana, Maribor-Slovenske Konjice, Šentrupert-Trebnje-Novo mesto in Ljubljana-Škofljica-Grosuplje) integriranega potniškega prometa. Nova direkcija naj bi imela za subvencije, kompenzacije in javne gospodarske službe na voljo skupaj 87,3 milijona evrov javnih sredstev.
Slovenija je po uporabi javnih prevoznih sredstev povsem na evropskem repu, vsaj cestni javni potniški promet pa bo nekako treba urediti do konca letošnjega leta. Takšna zahteva EU je bila znana že v času mandata prejšnje vlade Janeza Janše. Še daljša pa je zgodovina neuspešnega urejanja koncesij za avtobusne prevoznike.
