Tiskane izdaje
Bruselj - V Evropski komisiji danes niso izključili možnosti, da bo Slovenija zaprosila za finančno pomoč iz evropskih reševalnih skladov. Odgovorili so, da prošnje še niso prejeli in da je tudi ne pričakujejo v kratkem, a dodali, da ni mogoče ničesar izključiti, poroča STA.
Za pomoč iz evropskih reševalnih skladov so doslej zaprosili Grčija, Irska, Portugalska, Španija in Ciper.
O prošnji za pomoč ugibajo tudi v tujih medijih
V zadnjih dneh se v evropskih medijih stopnjujejo ugibanja, da bo Slovenija šesta članica območja evra, ki bo zaprosila za pomoč, in sicer zaradi problemov v bančnem sektorju. O tem sta pisala tako Bloomberg kot tudi Financial Times.
V Bloombergu v ospredje postavljajo vladne varčevalne ukrepe za znižanje proračunskega primanjkljaja in sedanjo dokapitalizacijo NLB. Pišejo tudi o tem, da bosta svež kapital potrebovali tudi druga in tretja največja banka v državi, NKBM in Abanka Vipa.
Prav tako povzemajo navedbe premiera Janeza Janše, ki je 29. junija v Bruslju dejal, da Slovenija v tem trenutku ni v nevarnosti, da bi morala zaprositi za pomoč iz evropskih reševalnih skladov, ter finančnega ministra Janeza Šušteršiča, ki se mu tak scenarij prav tako ne zdi verjeten.
V Financial Timesu pa je novinar Wolfgang Münchau zapisal, da po njegovem mnenju 500 milijard evrov vreden evropski mehanizem za stabilnost enostavno ni dovolj velik. »Vbrizgal bo kapital v španske banke, moral bo refinancirati program za Grčijo, Irsko in Portugalsko. Kmalu se bo moral ukvarjati s Ciprom, in, kdo ve, morda tudi s Slovenijo,« piše novinar.
MF: Slovenija nima potrebe bo finančni pomoči
Na ministrstvu za finance so se na navedbe odzvali, da Slovenija v tem trenutku nima potrebe, da bi zaprosila za finančno pomoč iz evropskih mehanizmov, niti zaradi kapitalske ustreznosti bank, niti zaradi javnofinančnih razlogov. Kot možna vzroka za zaprosilo za pomoč se po izkušnjah držav članic območja evra kažeta predvsem javnofinančne razmere in razmere v finančnem sektorju. Ne prvi ne drugi vzrok v Sloveniji ne kažeta potrebe po pomoči iz evropskih mehanizmov, navajajo na MF.
Glede dokapitalizacije NLB navajajo, da je država kot solastnik največje slovenske banke in hkrati v vlogi odgovornega za finančno stabilnost poskrbela, da ima NLB zagotovljeno raven kapitalske ustreznosti v skladu z zahtevami evropskega bančnega organa (EBA). Kapitalska ustreznost banke je bila zagotovljena iz obstoječih sredstev države brez dodatnega zadolževanja, 61 mio EUR v obliki kapitalskega vložka KAD in SOD in 320 mio EUR v obliki hibridnega instrumenta.
Vstop Kada in Soda v lastniško strukturo NLB po navedbah ministrstva zaradi ustrezne cene vstopa tudi ne bo veljal kot nedovoljena državna pomoč, se dodajajo na MF.
