Financial Times: Slovenija potrebuje tuje investitorje

Analitiki ne verjamejo, da bi Slovenija lahko sama sanirala banke, Janševe izjave pa razumejo kot strašenje investitorjev.

Objavljeno
09. julij 2012 14.54
Posodobljeno
09. julij 2012 17.11
jsu/nlb
Je. G., J. S. S., Delo.si
Je. G., J. S. S., Delo.si

Investitorje skrbi slovenski bančni sistem, v katerem je največja banka v rokah države. Banka potrebuje sedaj dokapitalizacijo zaradi slabih posojil, podobno kot irske in španske banke, piše Financial Times.

Če Slovenija ne bo dobila tujih investitorjev, je po mnenju analitikov malo možnosti, da bi država lahko sama sanirala banke. Tudi donosnost slovenskih obveznic je blizu psihološke meje sedmih odstotkov, nad katero zadolževanje na primernem trgu naj ne bi bilo več vzdržno.

»Ključni problem je, da imajo glavne banke veliko slabih posojil in da se stvari ne izboljšujejo,« pravi Sašo Stanovnik, vodja raziskav pri Alta Invest. Dodaja, da banke nujno potrebujejo kapitalski vložek, vendar opozarja, da ni nikogar, ki bi ga lahko zagotovil.

Slovenski bančni sistem je v središču pozornosti predvsem zaradi odločitve belgijske KBC, da ne bo sodelovala v kratkoročnem načrtu za dokapitalizacijo NLB. Sicer sta Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) pred tednom dokapitalizirali NLB z 61 milijoni evrov. S tem se je delež vseh državnih lastnikov v banki povečal na približno 64 odstotkov, delež KBC pa se je znižal s 25 na približno 22 odstotkov.

Evropska komisija je za obdobje šestih mesecev v skladu s pravili EU o državni pomoči začasno odobrila dokapitalizacijo NLB Skupine v višini 382,9 milijona evrov za ohranitev njene finančne stabilnosti.

Vlada pe vedno išče strateškega partnerja, ki bi zmanjšal državni delež v NLB na 25 odstotkov. Hermine Vidovic, slovenska strokovnjakinja pri dunajskem inštitutu za mednarodne ekonomske študije, ocenjuje, da bo težko najti kupce.

Petra Lesjak, vodja upravljanja premoženja pri KD Banki meni, da bi utegnilo biti stanje slabih posojil tudi slabše, kot kažejo uradni podatki.

Pretekli teden je premier Janez Janša sicer vztrajal, da položaj v NLB lahko obvladujemo sami.

Finančni minister Janez Šušteršič pa je prejšnji teden komisarju za denarne in gospodarske zadeve Olliju Rehnu v telefonskem pogovoru zagotovil, da Slovenija ne načrtuje prošnje za finančno pomoč.