Goljufije pri prodaji sadja in zelenjave na tržnicah

Inšpektorji so ugotovili, da ni vse, kar nam ponujajo pod blagovno znamko »domače«, zares domače.

Objavljeno
21. maj 2012 21.25
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo

Ljubljana – Domače sadje in zelenjava imata svojo ceno na mestnih in primestnih tržnicah. Toda ali je vse, kar nam ponujajo pod blagovno znamko »domače« zares domače? Ugotovitve inšpektorjev so pričakovane.
Kmetijski inšpektorji in inšpektorji za kakovost so od konca januarja do začetka aprila opravili 260 pregledov na 20 večjih tržnicah po Sloveniji. Ugotovili so več nepravilnosti, za hujše kršitve pa so izdali tudi odločbe in globe.

V poostrenem nadzoru so zajeli prodajalce kmete na tržnicah, ki ponujajo pridelke, ki jih v zimskem času v Sloveniji ne pridelujemo, tudi v rastlinjakih ne. Kmetijski inšpektorji so dejansko primarno proizvodnjo preverili na kmetijskem gospodarstvu, inšpektorji za kakovost živil pa so preverili označevanje in dokumentacijo o blagu v prodaji na stojnicah tržnic.

Na 77 prodajnih mestih kmetijska inšpekcija nepravilnosti ni ugotovila, inšpekcija za kakovost živil pa ne na 41 prodajnih mestih. Pri preostalih prodajalcih pa so bile ugotovljene različne nepravilnosti. Tako v 17 primerih primarni pridelovalci niso bili vpisani v register pridelovalcev; nekaj tržnih pridelovalcev ni bilo vpisanih v register kmetijskih gospodarstev; v 24 primerih so prodajali pridelke in izdelke drugih kmetij ali pa so prodajali predelano sadje in zelenjavo iz lastne, a uradno neprijavljene predelave, saj dejavnosti niso imeli priglašene kot dopolnilno dejavnost na kmetiji.

Visoko oceno tveganja za zavajanje s poreklom blaga so predstavljali tisti primarni proizvajalci, ki imajo sami ali pa eden od njihovih družinskih članov registrirano dejavnost prodaje sadja in zelenjave kot s. p. Ponavadi so imeli na stojnicah ponudbo sadja in zelenjave iz lastne pridelave, hkrati pa še dokupljeno blago s poreklom iz drugih držav.

Stojnice so bile označene z oznako imena kmetije na vidnem mestu, na manj vidnem mestu pa še z oznako s. p. Sadje in zelenjava prostorsko nista bila ločena, prav tako oznake izvora blaga niso bile na vidnem mestu. V takšnem primeru so kupci lahko zavedeni, saj predvidevajo, da je vse blago slovenskega izvora. Če je kmetijski inšpektor podvomil o poreklu blaga na stojnici, so pregled nadaljevali na kmetiji. Če so ugotovili, da sadje in zelenjava nista slovenskega porekla oziroma s kmetije, pod katere imenom so ga prodajali, so o tem obvestili inšpektorja za kakovost živil, ki je ukrepal zaradi zavajanja z izvorom blaga.

Inšpektorji za kakovost živil so v 85 pregledih od skupaj 126 pregledov stojnic ugotovili kršitve v označevanju, od tega so bile pri 26 pregledih kršitve hujše (brez oznake porekla ali z napačno označeno države izvora). Za lažje kršitve so izrekli 59 opozoril, pri težjih kršitvah pa so izdali 11 odločb in 21 glob (plačilni nalogi)