Tiskane izdaje
Slovenija je tako na lestvici konkurenčnosti ostala na istem mestu kot lani, potem ko je v letu 2010 s padcem za 20 mest utrpela največji padec med državami v raziskavi.
Slovenija se je znašla v družbi držav, kot so Rusija (48. mesto), Jordanija (49. mesto), Južnoafriška republika (50. mesto), Kolumbija (52. mesto), Romunija (53. mesto) in Bolgarija (54. mesto).
Med članicami EU je Slovenija dosegla četrto najslabšo uvrstitev med članicami sedemindvajseterice. Za Slovenijo, Bolgarijo in Romunijo se je uvrstila prezadolžena Grčija, ki je v luči globoke gospodarske in socialne krize zasedla predzadnje 58. mesto. Na zelo nizko 57. mesto se je uvrstila tudi Hrvaška.
Med članicami EU je najvišji položaj na lestvici zasedla Švedska, ki se je uvrstila na 4. mesto. Na 9. mesto je z 10. napredovala Nemčija, 11. je Nizozemska, 12. Luksemburg, 13. Danska, 17. Finska, 18. Velika Britanija, 20. Irska, 21. Avstrija, 25. Belgija, 29. Francija, 31. Estonija, 33. Češka, 34. Poljska, 36. Litva, 39. Španija, 40. Italija, 41. Portugalska, 45. Madžarska, 47. pa Slovaška.
Med hitrorastočimi gospodarstvi prednjači Kitajska
Prvo deseterico najbolje uvrščenih držav poleg že omenjenih Hongkonga, ZDA, Švice, Švedske in Nemčije sestavljajo še Singapur (4. mesto), Kanada (6. mesto), Tajvan (7. mesto), Norveška (8. mesto) in Katar (10. mesto).
Na povsem zadnjem mestu je tudi letos Venezuela (59. mesto). Med še neomenjenimi hitro rastočimi gospodarstvi je najboljšo uvrstitev dosegla Kitajska (23. mesto), ki pa je v primerjavi z lansko raziskavo izgubila štiri mesta. Precej nižje je uvrščena Indija (35. mesto). Mehika je na 37. mestu, Brazilija pa na 46. položaju.
Raziskava IMD temelji na skupno 329 kriterijih. Rezultati so izračunani na podlagi trdih statističnih podatkov za lani in mehkih anketnih ocen gospodarstvenikov iz vključenih držav.
V IMD poudarjajo, da letošnji anketni rezultati kažejo na rast skepse glede globalizacije in potrebe po gospodarskih in socialnih reformah. Slovenija se je po teh dveh kriterijih uvrstila zelo nizko.
Po zavedanju o nujnosti reform je zasedla 55. mesto. Nižje od nje so le Argentina, Bolgarija in Venezuela, povsem na dnu po nagnjenju k reformam pa je drugo največje evropsko gospodarstvo Francija. V spodnji deseterici so še Kolumbija, Slovaška, Hrvaška, Španija in Češka.
Najmočnejše je medtem zavedanje o nujnosti gospodarskih in družbenih sprememb na Irskem, v Maleziji, na Tajvanu, v Singapurju, Hongkongu, Katarju, Švici, Švedski in Koreji.
Pri odnosu do globalizacije je Slovenije uvrščena še nižje. Zaseda namreč 57. mesto, za njo pa sta le še Madžarska in Francija. Tik pred Slovenijo je Hrvaška, spodnjo deseterico pa sestavljajo še Ukrajina, Grčija, Rusija, Argentina, Venezuela in Češka.
