Mali obrtniki ne bodo pavšalno obdavčeni

Ljubljana – »Žal nam je, da država ni imela poguma za sprejetje ideje o pavšalni obdavčitvi malih poslovnih subjektov, ki smo jo predlagali že marca,« so bili razočarani v obrtno-podjetniški zbornici, ko so videli »vladni drugi reformni davčni paket«.

Ministrstvo za finance je na svoji spletni strani objavilo osnutek sprememb treh davčnih zakonov: o davku od dohodkov pravnih oseb, o dohodnini in o davčnem postopku. Javnost ima do 22. julija možnost sporočiti ministrstvu svoje pripombe.

Ne pavšalno, normirano

Načrtovani posegi v davčne zakone ne napovedujejo uvedbe pavšalne obdavčitve, za kakršno si je prizadevala obrtno-podjetniška zbornica. Vlada spreminja sedanji sistem normiranih stroškov, ki ga že omogoča dohodninski zakon, na novo pa enaka načela uvaja še v zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, ki zdaj ne omogoča obdavčitve prek normiranih stroškov. Po osnutku zakonskih sprememb bo za zavezance, ki bodo izbrali normirane odhodke, veljala vnaprej določena cedularna obdavčitev: 20 odstotkov na dohodke fizičnih oseb iz dejavnosti in pri pravnih osebah po predpisani stopnji davka od dohodkov pravnih oseb, ki bo leta 2013 znašala 17 odstotkov.

Enaka načela za vse

V oba zakona, dohodninskega in o obdavčitvi pravnih oseb, namerava vlada vključiti enaka načela obdavčitve po normiranih odhodkih. To možnost bodo smeli po osnutku besedila izbrati podjetniki in pravne osebe, pri katerih letni obseg prihodkov ne bo presegel 50.000 evrov. Za obe skupini zavezancev, fizične osebe z dejavnostjo in pravne osebe, so predvideni normirani odhodki na ravni 60 odstotkov prihodkov.

Podjetnikom fizičnim osebam z dejavnostjo, ki so zavezani zakonu o dohodnini, ta že zdaj omogoča obdavčitev po normiranih stroških, če njihov letni obseg prihodkov ne presega 42.000 evrov, niso dolžni voditi poslovnih knjig in nimajo zaposlenih. Zavezanci iz te skupine imajo zdaj pravico do normiranih stroškov, ki znašajo 25 odstotkov prihodkov, nekatere dejavnosti pa celo do 70 odstotkov. Osnutek zakonskih sprememb uveljavlja enotno, 60-odstotno znižanje davčne osnove za odhodke brez dodatnih izjem.

OZS: To je premalo

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije menijo, da vlada s popravki na področju normiranih stroškov zavezancem ponuja manj, kot bi lahko, saj verjamejo, da bi imela država od pavšalne obdavčitve večje prilive, kot jih ji zdaj zagotavlja obdavčitev prek normiranih stroškov.

»Naš predlog je bil, da bi znašala zgornja dohodkovna meja za pavšal 400.000 evrov, priznanih pa bi bilo 80 odstotkov normiranih stroškov. Davčna osnova bi v tem primeru znašala 80.000 evrov, znesek davka na letni ravni pa 14.400 evrov. Danes ustvarjajo mali poslovni subjekti v povprečju le 6,5 odstotka davčne osnove v primerjavi z ustvarjenimi prihodki, kar pomeni v našem primeru 26.000 evrov davčne osnove, znesek davka pa znaša 4680 evrov. Razlika v davčni obveznosti je torej slabih 10.000 evrov.« Po izračunih ministrstva za finance bo državni proračun s predlagano ureditvijo obdavčitve po normiranih odhodkih ob približno 4,3 milijona evrov na leto.

Bolje: Pavšal pri DDV

Obrtno-podjetniški zbornici je pri določevanju stališč do pavšalne obdavčitve pomagala davčna in podjetniška svetovalka Božena Macarol, ki je izdelala tudi študijo za Združenje malih trgovcev. Poudarja, da se z omejitvijo na 50.000 evrov letnih prihodkov vlada le malo odmika od veljavne ureditve v dohodninskem zakonu: »Dobili smo kompromisno, previdno različico sprememb, ki ne bo veliko prispevala k razbremenitvi zavezancev z raznimi evidencami o odhodkih.«

Prava pomoč posebno za mala podjetja bi bila, meni sogovornica, če bi vlada uvedla pavšalno obdavčitev z davkom na dodano vrednost (DDV), saj bi tako zavezance zares pomembno razbremenila pri vodenju obsežnih evidenc o računih: »Za pavšalno obdavčitev z davkom na dodano vrednost bi morala vlada pridobiti soglasje evropske komisije. S študijo bi morala dokazati, da pavšalna obdavčitev ne znižuje proračunskih prihodkov. Potem bi jo lahko uvedla.«

Vlada namerava zvišati prag za obvezno vključitev v sistem davka na dodano vrednost s 25.000 evrov letnega prometa na 50.000 evrov, kar je povezano z načrtovano novo zgornjo mejo prihodkov za uveljavljanje obdavčitve po normiranih odhodkih. »Nima pa to nobene povezave s pavšalno obdavčitvijo pri davku na dodano vrednost, o kateri govorim, ki bi zelo razbremenila zavezance,« poudarja Božena Macarol.

Ministrstvo za finance je že sredi aprila sklicalo posvet o pavšalni obdavčitvi, na katerega so prišli predstavniki več zbornic, združenj in inštitutov. Spremembe v obdavčitvi prek normiranih stroškov so morda še najbližje zamislim, ki sta jih na tem sestanku predstavila Dunja Verbajs in Ivan Simič iz Davčno izobraževalnega inštituta.