Tiskane izdaje
Ob tem so pojasnili, da se hkrati intenzivno nadaljujejo dela na projektu na slovenskem ozemlju, ki jih skladno z medvladnim sporazumom med slovensko in rusko vlado o sodelovanju pri gradnji in delovanju plinovoda na ozemlju Slovenije izvajata družbi Plinovodi in Gazprom. Skupno podjetje bo sicer ustanovljeno v marcu.
»S tem podpisom družba Plinovodi ocenjuje, da je projekt Južni tok na ozemlju Slovenije prešel v fazo, ko sta njegova pomembna vloga in pomen potrjena širše, v okviru celotnega projekta Južni tok in hkrati obojestransko prepoznana tudi znotraj meja Slovenije,« so poudarili.
Po njihovih pojasnilih gre za paleto gospodarskih priložnosti, ki jih v slovenskem prostoru odpira takšen projekt in za še bolj vidno in vplivno vlogo družb Plinovodi in Gazprom, saj bo projekt zaznamoval evropski energetski zemljevid in bo prispeval k sooblikovanju prihodnje energetske politike v smislu zanesljivosti, cenovne konkurenčnosti in varnosti dobav ter diverzifikacijo transportnih energetskih poti za Evropo.
Januarja se je Gazprom odločil, da se bo gradnja Južnega toka začela decembra letos in ne leta 2013, kot je bilo sprva predvideno. Dokončna odločitev o trasi plinovoda medtem še ni znana, na končnem zemljevidu trase plinovoda pa naj bi bile Bolgarija, Slovenija, Srbija in Madžarska, medtem ko Avstrije za zdaj ni.
Mednarodne sporazume o sodelovanju pri gradnji plinovoda so poleg Slovenije podpisale še Bolgarija, Srbija, Madžarska, Grčija, Hrvaška in Avstrija. S Turčijo pa je Rusija decembra lani podpisala sporazum, po katerem bo Ankara omogočila gradnjo plinovoda skozi turške ozemeljske vode oz. po dnu Črnega morja. Projektu se je v začetku februarja pridružila tudi Črna gora.
Plinovod, katerega gradnja je ocenjena na okoli 16,5 milijarde evrov in po katerem naj bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, naj bi bil končan leta 2015, poroča STA.
