Tiskane izdaje
Minister za finance Janez Šušteršič je pojasnil razloge za spremembo predpisov ter zavrnil navedbe AUKN in dela opozicije, da z izdajo hibridnih obveznic KBC tiho prevzema NLB. »Niti prek obveznic niti z odkupom hibridov se ne more zgoditi, da bi KBC postal več kot polovični lastnik ali še kaj več te banke. Tega scenarija niti ni niti ni mogoč glede na to, kar načrtujemo,« je zatrdil. Tudi ministrstvo za finance je navedbe dveh članov uprave AUKN o »tihem prevzemu NLB s strani KBC« označilo za zgrešene in zavajajoče. Šušteršič je poudaril, da vlada pri dokapitalizaciji NLB upošteva koalicijsko pogodbo, po kateri bo država v Novi Ljubljanski banki obdržala vsaj 25-odstotni lastniški delež, da bi preprečila strateško škodljive odločitve, ter da NLB ostaja slovenska in samostojna banka, ne pa podružnica neke druge skupine.
Kritična opozicija
Po drugi strani je Matevž Frangež (SD) opozarjal, da »ko odločamo o dokapitalizaciji oziroma privatizaciji Nove Ljubljanske banke, odločamo o prodaji slovenskega gospodarskega sistema. Hkrati z NLB bomo za majhen denar prodali tudi pomembna mrežna podjetja, kot so Mercator, Pivovarna Laško s Pivovarno Union in Delom z Večerom, Petrol, Istrabenz, Iskra avtoelektrika, Unior, Adria Airways, nasedlo premoženje cerkvenih holdingov s Heliosom in Belinko na čelu ter številnimi drugimi naložbami.«
Opozoril je še na težave KBC in nevarnost, da bomo večinski delež v NLB poceni prodali, nato pa bo tuji lastnik izčrpaval slovensko akumulacijo, da bo reševal svoje težave doma. Alenka Bratušek (PS) pa je opozarjala, da želi »vlada pod mizo spremeniti lastniško strukturo banke oziroma dobiti biankomenico za prodajo največje slovenske banke, pri čemer se ne ve, niti komu, niti kako, niti po kakšni ceni bi jo prodajali«.
Slaba posojila NLB v dveh letih štirikrat večja
Obseg slabih posojil NLB se je v zadnjih dveh letih povečal za skoraj štirikrat in se je z dobrih štirih odstotkov vseh posojil povišal na 18 odstotkov. Banko so v brezno pahnili predvsem propadli holdingi in gradbinci. Nejc Gole
Medtem ko je konec leta 2009 največja slovenska banka imela 508 milijonov evrov slabih posojil oziroma 4,5 odstotka vseh posojil, se je obseg teh kreditov konec lanskega leta povečal na 1,87 milijarde evrov ali 18 odstotkov vseh posojil.
Podatek o slabih posojilih v NLB za konec lanskega leta je najaktualnejši javno objavljen podatek, predvidevamo pa lahko, da sta se nominalni obseg in delež slabih posojil odtlej še povečala. V Banki Slovenije namreč ugotavljajo, da se je v prvih mesecih letos nadaljevalo slabšanje kakovosti portfelja. Tako na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v majski številki Ekonomskega ogledala ugotavljajo, da je do konca aprila obseg slabih terjatev konec marca dosegel skoraj šest milijard evrov - z 2,35 milijarde konec leta 2009 - in se tako povzpel na 11,8 odstotka celotne izpostavljenosti. Obseg slabih terjatev se je marca povečal za dobrih 300 milijonov evrov, kar je največ doslej.
Banke zaradi manjše naklonjenosti bankirjev do tveganj manj kreditirajo tudi dobre komitente, po drugi strani pa slabim komitentom posojila podaljšujejo, ugotavljajo v Banki Slovenije. Povprečna kakovost portfelja se zato še poslabšuje.
Kritično predvsem gradbeništvo
V zadnjih letih je za banke postalo kritično predvsem gradbeništvo. Pri teh podjetjih so po podatkih centralne banke tako terjatve z zamudami nad 90 dni do konca lanskega leta dosegle polovico portfelja, februarja letos pa so slabe terjatve do gradbeništva pomenile že 52,4 odstotka vseh terjatev do te panoge. Pri velikih domačih bankah je ta delež še večji, in sicer so slabe terjatve dosegle 60 odstotkov vseh terjatev do panoge.
Poleg gradbeništva imajo velike domače banke velik slab portfelj tudi v predelovalnih dejavnostih, holdingih, nepremičninskih družbah ter informacijskih in komunikacijskih družbah.
Bolj konkretno: v insolvenčnih postopkih cerkenih Zvonov in Gospodarstva Rast je NLB prijavila za skupaj 358 milijonov evrov terjatev, v SCT za 216 milijonov evrov, Vegradu za 137 milijonov evrov, v GPG za 89 milijonov evrov, v Gradisu skupini G za 47 milijonov evrov ter v Istrabenzu in CPM po 45 milijonov evrov.
Če banka (krava) ne daje kreditov (mleka), se je moramo znebiti
Možnost dokapitalizacije NLB in NKBM s pogojno zamenljivimi obveznicami (CoCo), ki jih uvaja spremenjeni zakon o bančništvu, je v državnem zboru povzročila vročo razpravo. Največ besed so namenili državnemu lastništvu v bankah in nacionalnemu interesu.
Roman Žveglič (SLS): »Tudi jaz bi rad videl, da bi v bankah imeli domače lastništvo, a predlagam, da daste svoj denar in dokapitalizirajte banko. Slovenski pregovor pravi, da je s tujim lahko mahati po koprivah. Mahajte s svojim, ne z mojim. Pa še nekaj, čisto po kmečko: če kupim kravo, jo dam v hlev poleg druge krave, obe pojesta enako, vendar mi ta krava da pol manj mleka kot druga, zato se je bom znebil, ker mi ne prinaša tistega, kar sem od nje pričakoval.«
Matevž Frangež (SD): »Edina stvar, ki zagotavlja stabilnost bančnega sistema, je stabilno državno lastništvo in večinsko državno lastništvo. V primeru NLB in NKBM moramo lastniško razmerje v korist države ohraniti za vsako ceno, ker je to usodno - da se ne bo dogajalo to, kar se je dogajalo že v preteklosti: da se je nacionalna akumulacija prelivala drugam. In to so storile vse tuje banke, navzoče na slovenskem bančnem trgu. Poglejmo, kaj nam zagotavlja realno moč in realen vpliv, zato da ohranimo stabilnost slovenskega bančnega sistema in nacionalno akumulacijo uporabimo za spodbujanje gospodarstva in kreditne aktivnosti doma.«
Andrej Šircelj (SDS): »Obveznice CoCo nam začasno dajejo možnost, da se izboljša kapitalski položaj banke, da ta doseže ustrezno kapitalsko ustreznost. Namen tega je, da bo banka začela delovati in poslovati, opravljati svoj osnovni posel - to je po eni strani zbirati depozite in po drugi strani dajati kredite gospodarstvu. Če govorimo o belgijski KBC, je treba reči, da je to sistemska banka z znanjem, ki ga je že prinesla v NLB. Opozicija sprašuje, kje je sanacija bank. Tukaj je sanacija bank, ki bo uspešna ter bo v korist gospodarstva in prebivalstva.«
Alenka Bratušek (PS): »To, kar počnete, je daleč od sanacije naših bank. Če že prodamo finančno premoženje, potem to naredimo transparentno, ne delajmo tega tako, da niti ne povemo, koliko, po čem in komu bomo prodali našo največjo banko. Ne vemo, koliko davkoplačevalskega denarja bo namenjenega za ta manever, ne vemo, koliko bo to povečalo proračunski primanjkljaj, ne vemo niti, ali bo ta vladni manever sploh dovolj pomagal naši banki, ne vemo nič, ampak poslanci koalicije to podpirajo.«
