Strah pred evropskim potopom

Po uradnih ameriških podatkih trgovinska menjava med ZDA in Evropsko unijo, ki predstavljata približno polovico svetovnega gospodarstva, samo v enem dnevu znaša okoli 3,6 milijarde dolarjev, kar daje zaposlitev kakim 7,1 milijona delavcev. Kljub težavam v globalni ekonomiji, ki jih je povzročilo globalno špekuliranje z ničvrednimi finančnimi papirji, se
je menjava med še vedno najmočejšo državo na svetu in EU v prvih devetih mesecih letošnjega leta povečala za 15 odstotkov.

Toda slabe novice, ki v zadnjem času prihajajo iz Evrope, skrbijo tudi Američane. »Zaradi vsesplošnega povečanja negotovosti se bosta upočasnila nujno potrebna novo zaposlovanje in naložbe. Hkrati pa se bo zmanjšal izvoz v evrocono, ki zdaj znaša deset odstotkov celotnega ameriškega izvoza blaga, in vlaganje v evropski bančni sistem, ki zdaj
predstavlja 30 odstotkov tujih finančnih naložb,« je pred dnevi na spletni klepetalnici washingtonskega mnenjskega središča Brookings Domenico Lombardi na kratko odgovoril, kako bo evropska kriza vplivala na ZDA.

Po besedah nekdanjega analitika italijanske centralne banke in sodelavca Mednarodnega denarnega sklada (IMF), zdaj pa svetovalca tega liberalnega inštituta, so ZDA igrale zelo aktivno vlogo pri reševanju evropske gospodarske krize, zlasti pri poskusih omejevanja ogromnih mednarodnih »poplav«, ki jih ta utegne povzročiti. »A na koncu vseeno ni nobenega načina, kako suverene vlade prisiliti, da storijo nekaj, česar nočejo. Evropejci so ves čas zaostajali z ukrepi, učinke pa lahko zdaj vsi opazujemo,« je dodal Lombardi. Nekdanji glavni ekonomist IMF Simon Johnson je prepričan, da je to začetek konca evrocone. »Tragedija je pred vrati. Evropski politiki bodo najverjetneje čakali, da jih prehitijo trgi in jim vsilijo kaotični konec,« je Johnson, ki zdaj predava na MIT, zapisal za agencijo Bloomberg.

Toda takšen razplet bo imel negativne učinke tudi na drugi strani Atlantika, saj globalizacija ne deluje le takrat, ko je gospodarstvo po svetu v razcvetu. Pred dnevi objavljena napoved Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) o katastrofalno nizki gospodarski rasti za območje evra predvideva, da se bo zaradi evropske krize upočasnila tudi rast ameriškega gospodarstva. Še maja je OECD ZDA napovedoval, da se bo njeno gospodarstvo v naslednjem letu okrepilo za 3,1 odstoka, po zadnjih dogajanjih na stari celini pa so napoved zmanjšali na dva odstotka. A zategovanje pasu v Evropi že vpliva na ameriško gospodarstvo. V časniku New York Times so predstavili problem nacionalnega letalskega prevoznika iz Združenih arabskih emiratov, ki je pri ameriškem Boeingu naročil 243 letal, velik del od 84 milijard dolarjev kupnine pa so si hoteli sposoditi od evropskih bank.

Te se zdaj iz tovrstnih poslov umikajo, kar pa ogroža tudi ameriška delovna mesta. A v vodilnem ameriškem dnevniku opišejo tudi začarani krog, v katerem so se znašle evropske banke. Ker jih tudi ameriški vlagatelji nimajo več za zanesljive, saj so obremenjene z obveznicami potapljajočih se evropskih gospodarstev, jim bodisi nočejo več posojati
bodisi jim zaračunavajo višje stroške. Zato evropske banke, ki so jih poleg tega še domači zakonodajalci prisilili, da povečajo zavarovalni delež kapitala, nočejo več vlagati. »Če največje banke ne morejo nuditi posojil, to zavira gospodarski razvoj in povečuje recesijo,« pravi analitik banke JPMorgan Chase Alex Roever.

Na včerajšnjem vrhu ZDA in EU so napovedali ustanovitev nove delovne skupine, ki bo poskušala najti še »neizkoriščene potenciale« čezatlantskega sodelovanja, Obama pa je svojim gostom zagotovil, da je pri reševanju evropske krize »Amerika pripravljena prispevati svoj delež«. Ameriška administracija se je spopada s finančno katastrofo, ki se približuje Evropi, lotila na dva načina, ugotavljajo v New York Timesu. Najvišji ameriški predstavniki svoje evropske kolege že dlje časa opozarjajo, naj sprejmejo odločnejše ukrepe. »Ključnega pomena je, da Evropa čimprej sprejme močan načrt, ki bo povrnil finančno stabilnost,« je pred kratkim spet opozoril ameriški finančni minister Timothy Geithner. Na stari celini pozivov kolega iz države, ki tudi sama ne more najti političnega kompromisa za zmanjšanje svojega ogromnega državnega dolga, niso pretirano resno jemali. Pač pa so ameriško politično krizo ponovno opazile bonitetne hiše.

Medtem ko je Moody's zagrozila, da utegne zelo znižati ocene posojilnih sposobnosti nekaterih evropskih držav, če Evropa čimprej ne najde temeljite rešitve, je Fitch oceno ameriške gospodarske prihodnosti v teh dneh iz stabilne spremenila v negativno.

Drugi način ameriškega spoprijemanja z evropsko krizo je bolj zaščitniški. Iz Bele hiše že dlje časa prihajajo nasveti vodilnim finančnim ustanovam, naj se rešijo tveganih evropskih poslov, podobna svarila pa prihajajo tudi iz ameriške centralne banke (Fed).

»Fed aktivno sodeluje pri zagotavljanju, da so ameriške finančne ustanove ustrezno pripravljene na posojilna in gotovinska tveganja,« je pred dnevi izjavila namestnica prvega ameriškega bankirja Janet Yellen. Šest največjih finančnih ustanov je prejšnji teden od Feda dobilo ukaz, da morajo opraviti stresne teste, kako bi preživele »globalni tržni šok«, del katerega bi bil tudi »veliki skoki tržnih cen v evropskih finančnih sektorjih«.