Odprt lov na kmetijska zemljišča

Ljubljana – S spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih bi odpravili odškodnine za spremembo njihove namembnosti, kar bi po prepričanju predlagateljev, poslanskih skupin SDS, DL, Desus in NSi, razbremenilo slovensko gospodarstvo in dvignilo njegovo konkurenčnost.

Na hitro v parlamentarno proceduro vložena novela zakona, s katero naj bi popravili junija lani uveljavljeni zakon, katerega namen je bila zaščita najboljših kmetijskih površin pred nadaljnjo pozidavo, je močno razburila opozicijsko SD. S predlagano spremembo se ne strinjajo niti v koalicijski SLS, ki se pod vloženo novelo zakona ni podpisala.

Po oceni predlagateljev novele so z uvedbo odškodnin v praksi nastopile škodljive posledice, ker so se investicije skorajda ustavile. Prepričani so, da so negativne posledice uvedbe odškodnin nekajkrat večje od morebitnih koristi na področju kmetijske zemljiške politike.

Sporne odškodnine

Predstavniki predlagateljev so na skupni tiskovni konferenci uglašeno poudarjali, da je bila uvedba omenjenih odškodnin neprimeren ukrep, saj da Slovenija tudi zato še bolj izgublja na lestvici konkurenčnosti. »Cene zemljišč so zaradi odškodnin enormno narasle, kar investitorje odvrača od gradenj. Od odškodnin je bilo pobranih veliko manj sredstev, kot je bilo predvideno. Ljudje tudi čakajo z gradbenimi dovoljenji na čas odprave odškodnin,« je opozoril Robert Hrovat (SDS).

Za Riharda Branislja (DL) je bil omenjeni zakon o kmetijskih zemljiščih ena večjih napak prejšnje koalicije, sicer pa bo po njegovem glavni varuh kmetijskih zemljišč tudi po novem kmetijsko ministrstvo, ki daje soglasja za spremembo namembnosti zemljišč.

V stranki Desus, ki je lani podprla uzakonitev odškodnin za zaščito kmetijskih zemljišč pred pozidavo, so si zdaj premislili in podpirajo predlagane spremembe, ker je po besedah Jane Jenko praksa pokazala, da je to prevelik strošek za investitorje in da nima pričakovanega učinka. Janez Vasle (NSi) pa je prepričan, da bodo s predlagano spremembo mlade družine v domačem okolju lažje rešile stanovanjske probleme, kar bo pripomoglo tudi k pomladitvi in poživitvi podeželja.

Neuslišana SLS

Da predlagana novela ni v skladu s koalicijsko pogodbo, pa opozarja Roman Žveglič (SLS). Po pogodbi naj bi namreč odpravili le odškodnine za zemljišča, ki v naravi ne predstavljajo potenciala za kmetijsko pridelavo. »Če bo ta novela sprejeta, bo lov na kmetijska zemljišča odprt. Izgubilo bo kmetijstvo kot celota, država na segmentu prehranske varnosti in pri kmetijskih zemljiščih.«

V SLS se, kot pravi, zavedajo, da je lani uveljavljeni zakon nujno treba spremeniti, saj je v določenih točkah po njihovem zelo neživljenjski in posega v nekatere že pridobljene pravice. Zato so pripravili svoj predlog novele, ki je že bil usklajen z resornim ministrstvom, a na koalicijskem usklajevanju ni dobil podpore.

V nasprotju z usmeritvami EU

V stranki SD so predlagano novelo zakona označili kot nadaljevanje slabe prakse vodenja države z vlado Janeza Janše iz prejšnjega mandata, ki nas je z zgrešeno ekonomsko politiko pripeljala do močne zadolženosti, zdaj pa nas pelje v zgrešeno kmetijsko zemljiško politiko in z njo v ogrožanje prehranske varnosti. Ukinitev odškodnin za kmetijska zemljišča je po prepričanju Janka Vebra zelo grob poseg predvsem v interesu kapitala.

Slovenija se s predlagano spremembo zakona tudi požvižga na usmeritve EU, ki prav zaradi grozeče prehranske krize predlaga ukrepe za zaščito naravnih virov, tudi kmetijskih zemljišč, opozarja Dejan Židan in razočarano dodaja, »da imamo opravka s politiko, ki nekaj govori, drugo napiše, osmo pa naredi«.