Počasen, a zanesljiv trend upadanja cen nepremičnin

Ljubljana – V poročilu, ki ga je Geodetska uprava RS (Gurs) pripravila za letošnje drugo četrtletje, ni presenečenj. Nadaljuje se trend, ki ga je mogoče zasledovati zadnje poldrugo leto. Cene večine nepremičnin izkazujejo »počasen, vendar zanesljiv trend padanja«.

Četrtletni verižni indeksi kažejo, da se iz kvartala v kvartal vztrajno znižujejo cene rabljenih stanovanj na ravni države, kar je glede na gospodarske in socialne razmere, upad kreditne sposobnosti in kupne moči prebivalstva ter relativno veliko ponudbo stanovanj dokaj logično. Zaradi krize v gradbeništvu in skromnejšega povpraševanja se znižujejo tudi cene zemljišč za gradnjo. Najbolj so v letošnjem drugem četrtletju padle cene poslovnih nepremičnin (pisarniških prostorov), zaradi čedalje večjega povpraševanja od začetka lanskega leta pa se zvišujejo cene kmetijskih in gozdnih zemljišč. Po občutnejši pocenitvi v prvem četrtletju letos so se spet okrepile tudi cene garaž in hiš.

Geodeti posebej opazujejo cene stanovanj po večjih slovenskih mestih. Povprečna cena rabljenega stanovanja v Ljubljani in Kopru je padla na manj kot 2400 evrov za kvadratni meter. V Kranju je po enoletnem drsenju šinila navzgor in skoraj ujela tisto iz lanskega drugega kvartala (malo več kot 1800 evrov za kvadratni meter). Odstopanje od splošnega trenda padanja cen geodetska uprava pojasnjuje z dejstvom, da se je v drugem četrtletju evidentirana povprečna površina prodanega stanovanja zmanjšala za sedem kvadratnih metrov. V Novem mestu so tokrat cene močno zanihale navzdol (pod 1400 evrov), v Celju padajo proti 1200 evrom, v Mariboru pa so še nekoliko nižje. Najcenejša so stanovanja v Murski Soboti, le malenkost nad tisočakom za kvadratni meter.

Kljub zaostritvi gospodarskih in socialnih razmer pa – vendarle nekoliko presenetljivo – obseg prometa s stanovanji ostaja od začetka leta na približno isti ravni. To je opaziti v vseh večjih mestih razen v Kranju. Podobno velja za poslovne nepremičnine, prodaja stanovanjskih hiš pa celo narašča.

Gursovi podatki za drugi kvartal so sicer šele začasni in še ne dajejo natančne slike. To, kar je zbranega, pa ne kaže na ponovno krizo slovenskega nepremičninskega trga. »Tržne cene nepremičnin počasi drsijo navzdol, kar za zdaj, ob še vedno razmeroma dolgih časih prodaje, ohranja soliden obseg prometa. Predvsem to velja za promet nepremičnin na sekundarnem trgu, medtem ko se novogradnje še vedno prodajajo slabše,« pojasnjujejo na Geodetski upravi. Ugotavljajo, da je promet s stanovanjskimi nepremičninami precej manjši kot pred krizo na trgu nepremičnin v začetku leta 2009, a le malo manjši kot po ponovni oživitvi trga ob koncu istega leta.