Tiskane izdaje
Vse pretekle napake družb, posameznikov in sistemov bomo popravili vsi skupaj z odločujočo vlogo posameznikov, ki razmišljajo zunaj okvirjev, je dodal Martin, rezidenčni akademik na Univerzi Ashoka in predavatelj socialnega podjetništva na Univerzi St. Gallen. V teh posameznikih pa se skrivajo tudi socialni podjetniki. Martin je kot izziv našega desetletja označil pomik socialnega podjetništva iz obrobja v središče delovanja podjetij in družbe. Kot cilje za leto 2020 pa je postavil, da privzamemo socialno podjetništvo za reševanje družbenih problemov. Socialno podjetništvo poučujejo v vsaki veliki univerzi in s tem zagotavljajo dovolj veliko ponudbo socialnih podjetnikov.
O tem, kakšne so razmere pri nas, pa smo se pogovarjali s Tadejem Slapnikom, sooblikovalcem zakona o socialnem podjetništvu in generalnim sekretarjem Slovenskega foruma socialnega podjetništva.
Med drugim je dejal, da Slovenija zaradi predolgega zavračanja pomena razvoja socialnega podjetništva in socialne ekonomije že celotno obdobje tranzicije izgublja delovna mesta. Čeprav je zakon o socialnem podjetništvu letos začel veljati, pa se podjetja formalno ne morejo registrirati kot socialna podjetja. Kljub temu je dogajanje na tem področju pri nas kar živahno, saj številna podjetja oziroma organizacije, ki so deklarirane večinoma kot nevladne, neprofitne ustanove, društva, pa tudi nepridobitni deooji delujejo po načelih socialnega podjetništva. Med njimi so na primer Gostilna dela v Ljubljani, Center ponovne uporabe v Rogaški Slatini, Razvojna zadruga Pomelaj Velika Polana, veliko za promocijo praks socialnega podjetništva naredi tudi Sandi Češko, prvi mož Studia Moderna. »Zaradi nedorečenega sistema podpornih instrumentov ta socialna podjetja še niso 'samovzdržna', kot je to prisotno v EU, torej lahko rečemo le, da so na poti k socialnim podjetjem,« je povedal Slapnik v intervjuju, ki bo objavljen v jutrišnjem Delu.
V Fotozgodbah si lahko ogledate tudi nekaj socialnopodjetniških praks.
