Tiskane izdaje
Trbovlje - S podpisom družbene pogodbe med Holdingom Slovenske elektrarne (HSE), Gen energijo in Savskimi elektrarnami Ljubljana (SEL) o gradnji 1,3 milijarde evrov vredne verige hidroelektrarn na srednji Savi je del slovenskega »new deala« korak bliže izvedbi in koncesijski pogodbi.
A Slovenija bo morala zelo pohiteti, če želi, da eden strateško najpomembnejših projektov zadnjih desetletij, ki bo povečal delež obnovljivih virov in zmanjšal energijsko odvisnost od uvoza, zažene tudi zdaj najbolj »nevralgični točki« v državi - industrijo in gradbeništvo. Lahko se bo zgodilo, da HE na srednji Savi, če bomo predolgo čakali, slovenska podjetja ne bodo gradila. »Če se bo izvedba časovno preveč zamaknila, ne bomo imeli več konkurenčno usposobljenih podjetij,« svari Matjaž Janežič, prvi mož HSE.
Če se bo projekt izšel, se odpirajo zaposlitvene možnosti za okrog 13.000 ljudi. Kapital - najverjetneje bo polovico lastniškega, polovico dolžniškega - ni problem, saj so HSE, SEL in Gen energija kapitalsko močni in solventni. »Čakamo le na odobritev, da denar plasiramo,« pravi Drago Polak iz SEL. Prav med SEL in HSE pa določene razlike ostajajo tudi po podpisu družbene pogodbe: iz katerega centra bodo upravljali »deseterico«, se pravi, kje bo sedež v prihodnje enega najmočnejših energetskih igralcev. Medtem ko Polak vztraja, da SEL izpolnjujejo vse pogoje, Janežič to prepušča času.
Začetek gradnje prve od desetih HE na srednji Savi, Suhadola, optimisti napovedujejo za leto 2012, drugi šele za leto 2014. Izkušnje gradbincev iz spodnjesavske verige pa kažejo, da samo od pobude do gradbenega dovoljenja preteče vsaj poldrugo leto.
Da bi skrajšale rok gradnje verige HE in pospešile začetek, so tri velike energetske družbe v državni lasti združile svoj potencial v razmerju 60 (HSE) : 30 (SEL) : 10 (Gen energija). Veriga desetih HE od Suhadola do Ježice je v najboljšem primeru uresničljiva v 15 in v najslabšem v 25 letih. Posamezni objekt zahteva od 32 do 45 mesecev.
Medtem ko se zdaj gradnja tretje HE na spodnjesavski verigi od petih približuje koncu, čaka besedilo koncesijske pogodbe za izrabo vodnega poteciala na srednji Savi na ministrstvu za okolje po neuradnih podatkih v prečiščeni obliki le še na podpis. HSE čaka na koncesijo že sedem let, v tem času pa so v projekte vložili sedem milijonov evrov.
Ali bo pogodbo podpisala vlada v odhajanju ali nova, ni mogoče napovedati. Da bi se v primeru nove vlade s koncesijsko pogodbo lahko karkoli zalomilo, je Matjaž Janežič za Delo odločno zanikal, rekoč, da je to projekt, ki ni vezan na politiko in ki ga je ne nazadnje začela vlada pred Pahorjevo.
Hidropotencial še velik
Družba Hidroelektrarne na spodnji Savi je nosilka največjega energetskega projekta v Sloveniji: gradnje verige petih novih hidroelektrarn na spodnji Savi, ki bodo več kot podvojile proizvodnjo električne energije na Savi. Ta bo predstavljala 21 odstotkov proizvodnje slovenskih hidroelektrarn in bo pokrivala predvidoma šest odstotkov skupne porabe električne energije v državi. Skupna letna proizvodnja vseh hidroelektrarn bo 720 gigavatnih ur.
Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2020 zagotovila 25-odstotni delež obnovljivih virov energije (OVE) v končni rabi energije in 30-odstotni delež OVE do leta 2030. Cilj pa je dolgoročno povečevati delež OVE v končni rabi energije po letu 2030. Eden izmed virov OVE so tudi reke. Slovenske reke so največji vir proizvedene energije iz obnovljivih virov, saj je bilo lani kar 95 odstotkov električne energije iz obnovljivih virov proizvedenih v hidroelektrarnah. Slabost izkoriščanja vodnega potenciala je odvisnost od hidroloških razmer, a se s hidrološkega vidika značilnosti vodotokov v Sloveniji dopolnjujejo in omogočajo razmeroma dobro izravnavo v smislu energijske izrabe skozi vse leto.
Ocenjen hidroenergijski potencial Slovenije je 19.400 gigavatnih ur na leto. Zdaj izkoriščamo le okoli 45 odstotkov razpoložljivega tehničnega potenciala, to pomeni, da je prostora še veliko. Najbolje je izkoriščena reka Drava, sledi Soča s 23 odstotki in Sava z 12-odstotno izkoriščenostjo. Skoraj neizkoriščeni sta Mura in Idrijca. Energijski potencial Save je 2794 gigavatnih ur na leto, Drave 2896, Soče 1442, Mure 690 in drugih rek 1323 gigavatnih ur na leto.
Skupina HSE proizvede veliko večino elektrike iz OVE, delež električne energije iz OVE v skupini pa je skoraj 50 odstotkov. V skupino HSE spadajo Dravske elektrarne Maribor, ki z osmimi hidroelektrarnami na reki Dravi in dvema malima hidroelektrarnama proizvedejo kar 80 odstotkov slovenske električne energije, ki ustreza kriterijem obnovljivih virov in standardom mednarodno priznanega certifikata RECS. Skupaj pokrijejo približno četrtino vseh potreb po električni energiji v državi z razpoložljivo močjo na pragu 576,6 MW (v pretočni akumulaciji).
Poleg HSE hidroenergijo izkorišča tudi skupina GEN, ki je lani iz vodnih virov proizvedla 428 gigavatov električne energije, od tega 382 gigavatnih ur v velikih hidroelektrarnah SEL (Savske elektrarne Ljubljana) in 46 GWh v HESS (Hidroelektrarne na spodnji Savi). »Proizvodnja SEL je bila leta 2010 rekordna in je za 23,9 odstotka presegla načrte,« pravi direktor Martin Novšak.
Investicijski potencial skupine GEN so na področju naložb v vodno energijo leta 2010 usmerili predvsem v prenovo agregatov in obnovo strojnice ter celovito posodobitev stikališča HE Moste. Investiranje v nove proizvodne zmogljivosti na podlagi vodne energije je eden ključnih strateških ciljev skupine. »Skladno z naravnimi danostmi in tehnološkimi zmogljivostmi si zato že prizadevamo in si bomo tudi v prihodnje prizadevali spodbujati razvoj projekta gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi,« je še dodal Novšak. Ena od lokacij za novo hidroelektrarno je v bližini trboveljskega mostu.
