Srebro - kljub obetom naj prevlada previdnost

Potem ko je cena srebra v zadnjih letih močno narasla, je od lani spet občutno padla. Prihodnost ni gotova, mogoča sta oba trenda.

Objavljeno
02. junij 2012 18.29
Posodobljeno
03. junij 2012 08.00
Milka Bizovičar, gospodarstvo
Milka Bizovičar, gospodarstvo
Srebro je v zadnjih letih, podobno kot zlato, postalo zelo priljubljena oblika naložbe tudi med manjšimi vlagatelji. Splošna ocena je, da so se mnogi za nakup odločili brez dovolj natančnih informacij in predvsem pod vtisom preteklih donosov, podobno kot so pred tem kupovali delnice. A srebro zdaj že skoraj leto dni neprenehoma izgublja vrednost. Aprila lani je bila unča te kovine vredna skoraj 48 dolarjev, maja letos tudi komaj 27 dolarjev. Tisti, ki srebro prodajajo, pa spodbujajo: »Kupite srebro zdaj, ko je poceni!« Je res?

»Kadar kdo kateri koli produkt prodaja kot zanesljivo in zelo varno ter zelo donosno naložbo obenem, se po navadi zelo hitro izkaže, da vrednost take naložbe hitro upade in da torej ni nujno ne donosna ne varna. Vlagatelji naj bodo vedno previdni pri vlaganju,« odgovarja na vprašanje, ali naj zaupamo tistim prodajalcem plemenitih kovin, ki pravijo, da je zdaj srebro poceni in da se splača vlagati vanj, Sašo Stanovnik, vodja oddelka analiz v Alti. Poudaril je, da je srebro smiselna naložba predvsem za razpršitev naložbenega portfelja, kot samostojna naložba pa je še vedno zelo tvegana. Podobno velja tudi za zlato.

Pogled na gibanje vrednosti srebra v zadnjih 40 letih kaže, da pred letom 2003 ni bistveno odstopala. Le ob koncu 70. let prejšnjega stoletja je cena za nekaj let bistveno zrasla, a se pozneje vrnila na pretekle ravni. Po letu 2003 pa se je začela strma rast in zdajšnji obrat navzdol bi si lahko razlagali kot ponoven začetek vračanja na stare tire. A Miha Pučnik, upravljavec premoženja v GBD Gorenjski borznoposredniški družbi pravi, da to ni verjetno. Rast ob koncu 70. let je povzročila iranska kriza, s katero je Amerika izgubila do takrat močnega zaveznika, kar je povzročilo strah. Razlogov za zadnjo rast pa je več. Pučnik posebej omenja tudi liberalizacijo finančnih trgov in internetni bum.

Pravi, da ni mogoče, da bi se trend padanja znova ustavil šele pri nekaj dolarjih za unčo srebra, ampak v najslabšem primeru vsaj pri 15 ali 20 dolarjih. Zdaj namreč po svetu kroži neprimerljivo več denarja kot pred začetkom rasti, hkrati pa se količina srebra ni tako hitro povečevala. Upoštevati je treba še vzpon azijskega gospodarstva, ki ga pred tem tako rekoč ni bilo. Ob tem Pučnik dodaja, da Azijci postajajo čedalje pomembnejši kupci zlata, saj ga razumejo tudi kot simbol povečevanja njihove kupne moči. Sicer pa padec vrednosti srebra na prejšnje povprečne ravni, niti na omenjenih 15 ali 20 dolarjev ni mogoč posebno zdaj, ko so trgi nervozni, ko se srečujemo z recesijo, s slabim gospodarskim položajem v Evropi, ko pričakujemo razplet volitev v Grčijo.

Za zadnje padce kriv predvsem dolar

Zakaj torej srebro zdaj izgublja vrednost? Pučnik odgovarja, da tako zlato kot srebro izgubljata vrednost predvsem zaradi močnega dolarja. Plemenite kovine so vedno veljale za varno pribežališče, vendar se je pokazalo, da tudi zlato ni nedotakljivo. Če bi zlato še naprej in nezadržno raslo, bi lahko govorili o absurdnem položaju. Upoštevati je treba, da je zlato tretja najdražja kovina na svetu. Plemenita kovina, ki je primerljiva z zlatom, je platina, ki je redkejša in zato mora biti dražja, in to vsaj za petino. Če se cena zlata začne približevati, lahko pričakujemo korekcije. Vrednost unče platine je v začetku leta 2008 dosegla skoraj 2200 dolarjev in še v istem letu padla na 800 dolarjev, zdaj se giblje nekaj nad 1400 dolarjev, cena zlata pa je nad 1500 dolarjev. Najdražji element so diamanti. Če bi zlato raslo v nedogled, bi tako lahko prišli do razmer, ko bi njegova vrednost presegla ceno diamantov. Posplošeno povedano: zlat prstan bi bil vrednejši od prstana z diamantom.

Pučnik zanika možnost, da bi odziv malih vlagateljev, ki bi množično začeli prodajati svoje zlate naložbe, pomembno vplival na zniževanje vrednosti zlata, saj po njegovi oceni ne bi pomenili pomembnega deleža v vsakodnevnem trgovanju. Drugače, sicer za srebro, pa ocenjuje Stanovnik. Poleg močnega dolarja in nizkih inflacijskih pričakovanj »se zdi, da se srebro trenutno giblje predvsem na podlagi vlagateljev, ki so se preveč pod vtisom preteklih donosov in napačne predstave o zanesljivosti (varnosti) te naložbe odločali za nakupe v preteklem letu. Zdaj imajo čedalje večjo izgubo in zato naložbo pospešeno prodajajo. Ti vlagatelji tudi povzročajo dodatno negotovost glede prihodnjega gibanja, saj bo njihova reakcija na posamezne pomembne novice nepredvidljiva.« Opozarja še, da gibanje cene srebra v daljšem časovnem horizontu pokaže, da lahko v posameznem obdobju zelo zraste ali pa tudi zelo upade. Pokaže tudi, da je bilo zadnje desetletje za rast cen srebra izredno ugodno. »In čeprav obstajajo za to tudi temeljni razlogi, je pogled na gibanje dobro opozorilo, da lahko cena srebra še naprej tudi pada,« povzema Stanovnik.