Tiskane izdaje
Forum je potekal v znamenju evropske dolžniške krize v območju držav s skupno evropsko valuto, zaznamovala pa so ga tudi pogajanja Grčije z zasebnimi upniki glede delnega odpisa grškega dolga.
Nekateri udeleženci, med njimi predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, so menili, da je območje z evrom pri reševanju dolžniške krize doseglo izrazit napredek. »Če primerjate situacijo danes s tisto pred petimi meseci, je območje z evrom povsem drug svet,« je v Davosu dejal prvi mož osrednje finančne ustanove v evropski monetarni uniji.
Petdnevni forum pa je stroka danes sklenila precej bolj pesimistično. Profesor ekonomije na newyorški univerzi Nouriel Roubini je poudaril, da bo svet lahko letošnje leto še nekako prebrodil, da pa ga nato čakajo še bolj turbulentni časi.
Leta 2013 bi lahko prišlo do popolne nevihte − vrhunca krize območja evra, zaostritve finančnih težav ZDA, padca investicij in nato krize na Kitajskem, je napovedal. Po njegovem mnenju je samo še vprašanje časa, kdaj bo začelo območje evra razpadati. Grčija bo po njegovi oceni izstopila v naslednjih 12 mesecih, Portugalska pa morda nekoliko pozneje.
Podobno pesimističen je bil tudi kolumnist ameriškega časnika New York Times Thomas Friedman. »Čutim, da bomo naslednje leto ponovno v hudih težavah, da bo luknja še globlja,« je dejal. Tudi Friedman je opozoril na negativne posledice globalizacije. Kot je dejal, težave na enem delu sveta negativno vplivajo tudi na druge dele.
Prvi mož internetnega velikana Google Eric Schmidt se s tem ni strinjal in je trdil, da je globalizacija prinesla veliko dobrega, saj je iz revščine potegnila dve milijardi ljudi.
Za nadaljnjo integracijo so se zavzeli tudi mnogi politični voditelji. Nemška kanclerka Angela Merkel in danska premierka Helle Thorning-Schmidt denimo verjameta, da kriza držav z evrom kaže, da je potrebno integracijo na stari celini še okrepiti.
Ekonomisti so danes opozorili tudi na posledice konflikta z Iranom glede njegovega jedrskega programa. Friedman je ob tem izpostavil, da je najgloblji strah Američanov povezan z možnostjo, da bi Izrael začel vojno z Iranom, ki bi jo bile ZDA prisiljene končati, še piše STA.
Roubini je dodal, da bi imela ta vojna uničujoče posledice za svetovno gospodarstvo. »Cene nafte bi se lahko zvišale za 50 odstotkov in prišlo bi do svetovne recesije,« je sklenil.
