Tiskane izdaje
Ljubljana – Davka na dodano vrednost (DDV) ni na seznamu ukrepov za večje proračunske prihodke, ki ga je vlada objavila pretekli četrtek. Vlade večjo obdavčitev blaga in storitev še vedno obravnava kot skrajno možnost. Slovenski davčni strokovnjaki imajo o posegu v DDV različna mnenja.
Le če bo nujno, če nam z drugimi ukrepi ne bo uspelo uravnotežiti javnih financ, odgovarjata na vprašanja o DDV tako predsednik vlade Janez Janša kot minister za finance Janez Šušteršič.
Slovenija zdaj uporablja 20-odstotno splošno stopnjo DDV in 8,5-odstotno znižano stopnjo. Splošna stopnja je pri nas enaka kot v Avstriji, za eno odstotno točko nižja kot v Italiji, sedem odstotnih točk pod Madžarsko in pet odstotnih točke nižja kot na Hrvaškem. Za hrano, druge nujne življenjske potrebščine in za dejavnosti, ki so za družbo posebej pomembne, tudi sosednje države uporabljajo znižane stopnje, Italija pa, kakor še šest drugih evropskih držav, še superznižano stopnjo. Danska za vse izdelke in storitve uporablja eno, 25-odstotno stopnjo. Trinajst od 27 članic Evropske unije uporablja po dve znižani davčni stopnji.
Stroka za in proti
Slovenski ekonomisti in davčni strokovnjaki si glede povišanja obdavčitve z DDV niso enotni. Član vladnega Fiskalnega sveta Ivan Simič pravi, da se mora država pri DDV obnašati enako kakor podjetje pri svojih stroških: »Ko ugotoviš, da bodo odhodki presegli prihodke, se moraš odzvati, in ne čakati, da odhodki krepko presežejo prihodke. Takrat je praviloma prepozno, izvedba vseh varčevalnih ukrepov pa veliko težja. Pod varčevalnimi ukrepi razumem tako povečanje prihodkov kot zmanjšanje odhodkov, kajti kombinacija obeh prinese uspeh. Govoriti zgolj o zmanjšanju odhodkov ni dovolj. Že več kot eno leto ponavljam, da je treba zvišati splošno stopnjo DDV z 20 na 22 odstotkov. Lani sem bil zaradi tega kritiziran, češ da povišanje DDV dviguje inflacijo, prizadene ljudi z nižjimi dohodki in podobno. Medtem smo na račun DDV izgubili najmanj 200 milijonov evrov, toda na koncu ga bomo morali povišati. Vprašanje je le, ali bosta zdaj dovolj dve odstotni točki, morda tri, bo treba zvišati obe stopnji.«
Njegov stanovski kolega, davčni svetovalec Dušan Jeraj, se pridružuje tistim, ki višji obdavčitvi nasprotujejo: »Povišanje DDV je ukrep, ki kratkoročno poveča blaginjo v proračunu, vendar je treba upoštevati, da se takšen ukrep hitro nevtralizira z večjimi stroški. Tako bodo, na primer, večji stroški za državne investicije. Ustvari se tudi občutek, da ni treba tako zelo varčevati, ker bo v proračunu več denarja. Poleg tega je povišanje stopnje DDV povezano s kar precej administrativnimi prilagoditvami.« Sicer pa, predlaga sogovornik, lahko Slovenija pri sosedih preveri, ali pa so podatki iz prakse vendarle drugačni kot na ravni teoretičnih izračunov.
V EU na splošno višje
Raziskovalci Inštituta za ekonomska raziskovanja iz Ljubljane v študiji o mednarodni primerjavi davkov ugotavljajo, da si je po letu 2009 skoraj polovica članic Evropske unije do večjih proračunskih prihodkov pomagala z dvigom splošnih stopenj davka na dodano vrednost za eno, dve, tri, štiri, pet in celo sedem odstotnih točk, izjemoma so zvišale znižano stopnjo.
»Povprečna stopnja DDV v Evropski uniji je leta 2009 znašala 19,8 odstotka, leta 2011 pa se je zvišala na 20,7 odstotka, predvsem zaradi povečevanja splošne stopnje in omejevanja uporabe nižjih stopenj v državah članicah, kar je bilo posledica krize. Zaradi krize je namreč nastala velika razlika med javnofinančnimi prihodki in odhodki. Leta 2010 so na ravni 27 držav EU odhodki znašali kar 50,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko so prihodki znašali samo 44 odstotkov,« v inštitutu pojasnjujejo silo, ki je splošno stopnjo davka gnala navzgor. Italijanska vlada Maria Montija se pripravlja, da bo splošno stopnjo DDV zvišala za dve odstotni točki, potem ko jo je že Berlusconijeva vlada dvignila z 20 na 21 odstotkov. Avstrijska vlada je pripravila tako imenovani varčevalni paket v obsegu 28 milijard, o katerem se bo parlament še izrekel. »Spremembe pri davkih so samo del tega paketa, zanesljivo pa ne bo uvedbe premoženjskega davka, prav tako ne davka na dediščine in darila. Prav tako ne bo zvišanja davčne stopnje pri davku na dodano vrednost, ker bi tako zvišanje zajelo celotno prebivalstvo, kar po analizah ekonomistov ne bi bilo smotrno,« pravi naš koroški »sosed« Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine v Zveznem ministrstvu za finance Republike Avstrije, sicer tudi član slovenskega Fiskalnega sveta.
