Tiskane izdaje
Ljubljana - Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) in predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji danes organizirata mednarodno konferenco z naslovom Obvladovanje makroekonomskih neravnotežij.
V predstavništvu Evropske komisije pravijo, da so v vseh članicah potrebna prizadevanja za izvedbo strukturnih reform in konsolidacijo javnih financ. »Fiskalni napor bo največji v letošnjem letu,« pravijo na Umarju.
»Eden od pomembnih razlogov, da je Slovenija slabše prebrodila čas krize, so prav makroekonomska neravnotežja, ki so se pojavila v zadnjem času, hkrati pa prav ta preprečujejo hitrejše okrevanje,« je dejal direktor Umarja Boštjan Vasle.
Vodja pisarne za Slovenijo pri OECD Rafal Kierzenkowski je menil, da se izplača strukturne reforme izvajati tudi v slabih časih. Med ključnimi izzivi za Slovenijo je poleg nadaljevanja fiskalne konsolidacije, ureditve trga dela in izboljšanja konkurenčnosti gospodarstva omenil tudi pokojninsko reformo. Ključno priporočilo OECD za Slovenijo je, da se posamično loti svežnja reform.
Kierzenkowski je med izzivi za Slovenijo omenil tudi dokapitalizacijo bančnega sektorja, o kateri je Marjan Hafner iz Umarja dejal, da ni edina rešitev za zagotovitev normalnega delovanja bančnega sistema, ki bo lahko podprl slovensko gospodarstvo pri izhodu iz krize.
»Banke bi lahko dokapitalizirali v nedogled,« je dejal Hafner in dodal, da je treba zagotoviti tudi ustrezno upravljanje bančnih naložb, večjo odgovornost lastnikov in bolj učinkovite stečajne postopke.
Mitja Košmrl iz Evropske komisije je ob tem spomnil, da se dokapitalizacija NLB zahteva do konca junija. Dejal je, da država nosi odgovornost za dokapitalizacijo državnih bank, vpliv na proračun pa je zaradi tega negotov. »Ta negotovost že vpliva na stroške kreditov in posojil in to je eden od razlogov za nedavno znižanje bonitete državnih obveznic,« je še spomnil. Po njegovem mnenju je treba okrepiti predvsem vodenje in upravljanje bank.
Maja Bednaš iz Umarja je napovedala, da bo fiskalni napor največji v letošnjem letu, za prihodnja leta pa je napovedala ukrepe, ki bodo povezani s staranjem prebivalstva.
Šušteršič: NLB po potrebovala še precej več od pol milijarde evrov
Da zadostimo zahtevam regulatorjev NLB potrebuje med 400 in 500 milijonov evrov, da pa banka začne normalno poslovati in da očisti bilance pa še precej več, je na konferenci o obvladovanju makroekonomskih neravnotežij dejal finančni minister Janez Šušteršič. Bančni nadzorniki namreč zahtevajo, da banka do konca tega meseca doseže 9-odstotni količnik temeljnega kapitala (Core Tier 1), skrbi pregled, ki pa trenutno poteka v banki in je po Šušteršičevem mnenju eden najbolj natančnih doslej, pa bo razkril, koliko dodatnega kapitala bo banka še potrebovala.
Ko bo zaključen skrbi pregled bo tudi mogoče konkretnejše iskanje rešitev za dokapitalizacijo banke. Pogovori o dokapitalizaciji NLB po Šušteršičevih besedah še potekajo, izrazil pa je upanje, da bi do konkretnejših pogajanj z vlagatelji lahko prišlo jeseni.
Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je ocenil, da bo dogovor o dokapitalizaciji NLB sklenjen pravočasno, s čimer bi si največja slovenska banka lahko izboljšala boniteto in se na mednarodnih trgih ceneje zadolževala. Po njegovem mnenju je sicer najpomembnejše, da se po dokapitalizaciji izboljša upravljanje banke, ki je bilo v preteklosti v NLB slabše kot v ostalih bankah. Če bi država sodelovala pri dokapitalizaciji NLB skozi uporabo dela denarnih vlog v banki, to po mnenju Kranjca sicer ne bi ogrozilo slovenskega finančnega sistema.
Več o konferenci v sredinem tiskanem Delu.
