Tiskane izdaje
Odprava plačnih nesorazmerij pomeni za dva do 2,5 odstotka več sredstev za plače, je pojasnil Šušteršič. V masi plač je tako končno znižanje od 7,5 do osem odstotkov.
Vlada je glede znižanja plač po ministrovih besedah predlagala več modelov: vsem enak odstotek znižanja, kombinacija linearnega in nelinearnega znižanja ali nelinearno znižanje v celoti. »Presenetljivo je bilo, da niso bili vsi sindikati navdušeni nad tem, da znižanje ne bi bilo linearno,« je dejal minister in dodal, da je po njegovem mnenju nelinearno znižanje pravičnejše. Z vidika celotnih učinkov je to pravzaprav vseeno, dokončne opredelitve do modela znižanja pa po Šušteršičevih besedah še ni bilo. Sindikati so namreč na pogajanjih pokazali različna stališča, o čem so se pripravljeni pogajati.
Šušteršič je pojasnil, da so jih prosili za pisen predlog mnenj in predlogov, da bo vladna stran sploh vedela, čemu se mora približati v pogajanjih. »Tudi druga stran bo morala začeti v teh pogajanjih dajati konkretne predloge, če želimo priti do dogovora,« je dejal minister.
Sindikati so ob predlogu za nelinearno znižanje plač po ministrovih besedah opozorili na poseg v razmerja med plačnimi razredi. Sindikati javnega sektorja zastopajo različne skupine javnih uslužbencev, nekaterih od njih imajo v povprečju precej visoke dohodke in so morda razmišljali predvsem z lastnega vidika, je ocenil Šušteršič.
Vlada je po ministrovih besedah predlagala tudi prilagoditev izplačila regresa za javne uslužbence, da bi tisti z nižjimi plačami dobili celoten ali pa velik del regresa, tisti z visokimi plačami pa zelo majhen del ali pa nič. Izdatki za regres naj bi se tako po predlogu rebalansa zmanjšali za polovico.
Predvidene so prilagoditve še pri ostalih plačilih, povezanih z delom, kot so prevoz na delo in potni stroški, kar je vlada že predstavila sindikatom.
Minister po pisanju STA upa, da bo v naslednjih tednih prišlo do dogovora s sindikati javnega sektorja, ki bo drugačen od tega, potem pa bodo videli, kaj je treba v rebalansu še prilagoditi.
