Zelena javna naročila: pospešek domači proizvodnji

Država bo predpisala obvezni 
delež porabe lesa in ekološko pridelanih živil.

Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
pet, 18.11.2011, 06:30

Ljubljana – Po letu dni snovanja, dogovarjanja in usklajevanja vladnih resorjev je uredba o zelenih javnih naročilih tako rekoč nared za potrditev na vladi. Po najbolj svežih informacijah bo medresorsko usklajeno besedilo (zasnovali so ga na ministrstvu za finance) lahko sprejeto že prihodnji teden.

Na predpis, ki bo uzakonil obvezni delež lesa v gradnjah javnih objektov in tudi delež pohištva v njihovi opremi, željno čakajo v gozdarsko-lesnem sektorju, saj naj bi jim prav zelena javna naročila pomagala pospešiti proizvodnjo, ki tone v težavah. Ob vsem bogastvu slovenskih gozdov in potencialu lesa bo tako država s predpisanim najmanj 30-odstotnim deležem lesa v javnih zgradbah naposled dala jasno sporočilo o vsestransko koristni in tudi nujni večji rabi lesa.

Z uredbo o zelenih javnih naročilih je torej predviden delež obvezne rabe lesa v gradbeništvu, pri prenovah objektov in njihovem opremljanju. V prvem letu veljavnosti (veljati naj bi začela 1. januarja 2012) bo predpis o obveznih 30 odstotkih vgrajenega lesa veljal za centralne državne ustanove in občine, za javne zavode pa je predvideno enoletno prehodno obdobje. Les, ki ga bodo uporabljali izvajalci, bo moral biti zakonito pridobljen, certificiran. Predpisana certifikacija za les je tudi pri njegovi predelavi v papir.

S to uredbo bo predpisan tudi obvezni delež ekološko pridelanih živil v naročilih javnih ustanov. Tako bodo morali naročniki po novem zagotavljati vsaj deset odstotkov živil, proizvedenih po pravilih za ekološko pridelavo. A po dogovorjenem dveletnem prehodnem obdobju naj bi bil do konca leta 2013 ta delež najmanj petodstoten.

»Ugotovili smo, da bi nastal problem, če bi bil ta odstotek že v štartu previsok. S tem bi preveč odprli ta prostor uvozu ekološko pridelani hrani, ki je pri nas še nimamo dovolj,« je povedala državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša. »Računamo pa, da bo vsako leto več kmetij v tej pridelavi in da bo to določilo obveznosti nabave v javnih zavodih še dodatno spodbudilo ekološko pridelavo.«

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
6 komentarjev
peter-klepec

Funkicja drzave je omogociti gospodarstvu pogoje dela, to je narediti take zakone, da je cim lazje delati. Zagotovo pa ni funkcija dajati subvencije tistim, ki so nesposobni delati.
Predvidevam, da so smreke enake v Avstriji in Sloveniji. Zakaj potem lesna industrija v Avstriji dela ok, slovenska pa rabi subvencije?

18. november 2011, ob 13:20:41
peter-klepec

re: VOLIL BOM JANKOVIĆA, ki je, glede na pretekle velike uspehe..

Menda tudi definicije uspeha ne znate vec dolociti. Zamislite, da bi pri nas direktor Aldija ali pa Beckenbauer, ki je zgradil stadion, postal kancler. Oba sta uspesna, a ne kot vodje drzave.

Mislim, da vas grabi panika, pa ste zaceli delati vedno vecje neumnosti.

18. november 2011, ob 13:13:56
mirko1

Logos, potem boš moral delat za Jankovičevo firmo registrirano na Cipru. Slovenski proračun za pokrivanje javnih stroškov bodo pa polnili ščurki. Ti boš pa potem k zdravniku in zobozravniku hodil z nizkocenovnim letalskim prevoznikom na Ciper. Tehtaj kandidate za mandatarja z enakimi vatli in boš ugotovil kdo dela resnično škodo slovenski državi.

18. november 2011, ob 11:18:25
Zofka

Taksne debilne gasilske akcije bojo pomagale kvecjemu do malo smeha...

18. november 2011, ob 10:54:42
novi_butalec

Če bo delež predpisan, bodo ponudniki navili cene. Neumni bi bili, če se ne bi kartleno dogovorili in izkoristili svojih 5 minut.

18. november 2011, ob 10:37:02
logos

Vse stare stranke so bile soudeležene pri tajkunizaciji slovenskega gospodarstva in pripomogle k javnemu zadolževanju. Zato jih ne bom volil. V nobenem programu strank ni zaslediti potrebnih kriterijev, ki lahko vzpodbudijo ekonomsko rast in s tem zaposlovanje. Znižanje obdavčitev dela zmanjša obseg zdravstvenega varstva, zahteva delno plačljivo šolstvo, zniža socialno varnost nezaposlenih in kupno moč socialno ogroženih.
Rešitev je v regulaciji cen (občutno znižanje), finančnem stimuliranju patentov in inovacij za razvoj podjetij in rast izvoza, dvigu konkurenčnosti in produktivnosti, optimizaciji pasive in aktive podjetij po variablah zadolženosti, stroškov dela, materialov in energije, cen, količin in obrestnih mer. Razvoj novih tehnologij mora slediti minimiziranju proizvodnih stroškov, dvigu znanja zaposlenih, učinkoviti izrabi predmetov dela in zeleni produktivnosti, kar prinese visoko dodano vrednost. Pri tem je potrebna dobra infra struktura, investicije vlade v inovacije in nove proizvodnje, izboljšan regulacijski zakonski sistem, priključitev podjetij na optimizirane globalne dobavne in prodajne mreže, izboljšano domačo dinamiko trga in izboljšano zdravstvo. VOLIL BOM JANKOVIĆA, ki je, glede na pretekle velike uspehe, še edina svetla točka za gospodarski razvoj Slovenije. S tem pa je največja verjetnost, da bo socialno stanje državljanov ohranilo sedanje stanje in se nam ne bo dogodil grški scenarij

18. november 2011, ob 08:38:17
6 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej