Žoganje vlade in AUKN škodi poslom DRI

Generalni direktor DRI Siročić opozarja, da dejstvo, da družba še ni imela letne skupščine, že ogroža normalno poslovanje.

Objavljeno
30. september 2012 21.14
Posodobljeno
01. oktober 2012 12.00
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo
Ljubljana – Delovanje družbe DRI upravljanje investicij je zaradi neizvedene skupščine vse bolj oteženo. DRI naj bi bila z Darsom, direkcijo za ceste in infrastrukturnim delom Slovenskih železnic po napovedih koalicijskih partnerjev združena v novo infrastrukturno tvorbo. Več na pristojnem ministrstvu za infrastrukturo in prostor ni mogoče izvedeti.

Vsi štirje subjekti so v popolni državni lasti, vendar imajo povsem različen status. Državni inženir DRI, ki je lani nastal z zlitjem družbe DDC svetovanje inženiring in dela direkcije za naložbe v železniško infrastrukturo, je družba z omejeno odgovornostjo, Dars je delniška družba, direkcija je organ v sestavi ministrstva, družba SŽ – Infrastruktura pa sestavni del lani reorganiziranega holdinga SŽ. Edina stična točka je pravzaprav ukinjajoča agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN).

Finančno-projektni svet

DRI kljub temu da je popolnoma na trgu, nima nadzornega sveta, temveč finančno-projektni svet (FPS), katerega predsednik je v četrtek potrjeni generalni direktor direktorata za infrastrukturo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Boštjan Rigler, poleg njega je iz tega resorja član še ministrov svetovalec Emanuel Čerček. Ostali člani so Bojan Kekec, direktor SŽ Infrastruktura, Leon Behin s kmetijsko-okoljskega ministrstva, Bojan Pogačar in Miranda Groff-Ferjančič pa zastopata finančno ministrstvo.

Zaradi FPS so nastajali kratki stiki že med prejšnjim prometnim ministrom Patrickom Vlačičem in AUKN. Zdaj so nam na AUKN potrdili, da so vladi 23. avgusta poslali gradivo za skupščino in prosili za soglasje. Z ministrstva so na vprašanje, kdaj bo izdano soglasje, odgovorili, da je izvedba skupščine enoosebne družbe (d. o. o.) v pristojnosti AUKN, da pa bo tudi vlada obravnavala skupščinsko gradivo. Na AUKN so nato ponovno pojasnili, da bodo gradivo za skupščino DRI objavili takoj po pridobljenem vladnem soglasju. Žoganje, pač.

Generalni direktor DRI Rajko Siročić opozarja, da dejstvo, da družba še ni imela letne skupščine, že ogroža normalno poslovanje. Pri tem izpostavlja področje izdaje ustreznih bančnih garancijskih potencialov in posledično možnosti za nastope na mednarodnih razpisih. To je posebej pomembno v državah, v katerih poskuša DRI vsaj na inženirskem delu popraviti sliko, ki so jo ustvarile slovenske gradbene družbe v insolvenčnih oziroma stečajnih postopkih.

V sporu sta tudi AUKN in DRI oziroma direktor Rajko Siročić. AUKN je DRI že januarja prijavil komisiji za preprečevanje korupcije, na kateri so potrdili, da je tudi Rajko Siročić prijavil AUKN. Protikorupcijska komisija obe prijavi preučuje, več pa (še) ne morejo povedati.

Pod lupo »sumljivi« posli v Srbiji

O navedbah AUKN, ki DRI očita neracionalno poslovanje in sumljive posle, smo v Delu poročali že v začetku leta. Rajko Siročić je že takrat vse zavrnil. Za domnevno nepotrebne posle pri projektu v Srbiji – dokument je sicer šele te dni pricurljal v javnost, Delo pa ga je od AUKN po uradni poti pridobilo že v začetku februarja letos – je DRI najel ugledne strokovnjake iz Slovenije, Srbije in Republike Srbske.

Njihovo sodelovanje je bilo poimensko predvideno že pri pridobitvi posla, plačilo pa na predvideni ravni, v nekaterih primerih tudi nižje. Pogodbo je sicer podpisal še DDC oziroma njegov takratni direktor Ljubo Žnidar, sedanji poslanec SDS. Vendar dejstva, da gre za podedovan posel, Siročić doslej še ni izpostavil.

DRI je za javno podjetje Srbija Putevi v predvidenem roku in v skladu s predmetom naročila pripravil strokovno harmonizirane tehnične smernice za cestogradnjo (od projektiranja in izvajanja do prometne opreme cest). V celoti gre za enajst tisoč strani strokovnega materiala v srbskem in angleškem jeziku, ki bo vključen v srbsko zakonodajo. Priročnik je v skladu s standardi in direktivami EU in je kot tak že veliko sodobnejši od slovenskih standardov, posodobitev za slovenske potrebe bi bila po besedah Rajka Siročića mogoča v relativno kratkem času in za primerljivo nižjo ceno kot v Srbiji.