Tiskane izdaje
Ljubljana – Mala davčna reforma, ki jo pripravlja ministrstvo za finance, je pripravljena za usklajevanje med vladnimi strankami, tako da se bodo prvič sestali še ta teden, je mogoče izvedeti od predstavnikov koalicijskih strank. Gospodarska združenja in zbornice so ob predlogih ministrstva za finance na dveh bregovih, za in proti, sindikati jo razumejo kot nagrado za bogati sloj.
»Predlaganemu prestrukturiranju davčnih bremen nasprotujemo, ker menimo, da bi vlada morala poiskati tudi prihranke v obsežnem javnem sektorju. Ne gre namreč le za popravke na dohodninski lestvici, ampak ministrstvo načrtuje, da bo zdaj 17-odstotni davek od dohodkov pravnih oseb višji za dve odstotni točki. Nasprotujemo vsaki dodatni obremenitvi gospodarstva,« pravi predsednica Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Simona Štravs.
V rokah koalicije
Ministrstvo za finance za zdaj ne popušča: to pomeni, da bo pred koalicijskimi partnerji nova, bolj položna dohodninska lestvica, spet s petimi razredi, saj med sedanjim drugim in tretjim razred vriva dodatnega, ki se bo začel pri davčni osnovi 45.000 evrov (glej tabelo s predlogom). Znižati namerava tudi davčni stopnji pri četrtem in petem davčnem razredu, tako da se bo obdavčitev spet končala pod 50 odstotki.
Do leta 2012 so bili na lestvici le trije davčni razredi z davčnimi stopnjami, ki so se raztezale od 16 do 41 odstotkov, potem pa se je z zakonom za uravnoteženje javnih financ na njem pojavil še sedanji četrti. Na ministrstvu za finance pričakujejo, da se bodo zaradi izboljšav na lestvici v korist zavezancev prilivi iz dohodnine znižali za 56 milijonov evrov. A zadnjo odločitev o spremembah bo sprejela koalicija!
Koliko bi pridobil zavezanec?
Po izračunih ministrstva za finance bi zavezanec z 1,6 povprečne plače – kar pomeni, da njegov letni dohodek iz tega vira znaša 31.140 evrov – na mesec pridobil kakšne tri evre, torej 39 na leto, če bi uveljavil le splošno olajšavo. Pri zavezancu z dohodkom v višini dveh povprečnih plač izračun ministrstva prinese 34 evrov na mesec oziroma 412 evrov večji letni neto dohodek, zavezanec s petimi povprečnimi plačami letnega dohodka pa bi na mesec pridobil 186 evrov ali 2235 evrov na leto. Poleg tega nameravajo razbremeniti tudi božičnico oziroma 13. plačo, tako da izplačila do 75 odstotkov povprečne plače ne bi štela v davčno osnovo.
Ugodnosti iz nove dohodninske lestvice, ki jo predlaga ministrstvo za finance, torej naraščajo z višino plače, to pa je povzročilo velik odpor v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Gre za razbremenitev najbogatejših, ne pa razvojnega kadra in inženirjev, ugotavlja izvršna sekretarka za ekonomsko politiko pri zvezi svobodnih sindikatov Andreja Poje: »Na ministrstvu pravijo, da želijo razbremeniti strokovne, najproduktivnejše kadre. V resnici gre zgolj za to, da bo elita še bogatejša. Inženirjev in razvojnega kadra ni v sliki ministrstva za finance.«
Za in proti
Zbornica davčnih svetovalcev se je proti davčnemu prestrukturiranju povezala z GZS, tej je pritegnila tudi obrtno-podjetniška zbornica. Proti so se dvignili tudi v Združenju delodajalcev Slovenije. »V OZS že nekaj let opozarjamo na nujno razbremenitev stroškov dela s spremenjeno dohodninsko lestvico. Zato predlagamo, da se razbremeni nižji razred, tako kot v Avstriji, kjer so posamezniki z letnimi prihodki do 11.000 evrov upravičeni plačila davkov,« pravi predsednik Branko Meh.
V podporo davčnemu prestrukturiranju so se povezali Združenje Manager, Ameriška gospodarska zbornica Slovenije in Slovensko-nemška gospodarska zbornica: poudarjajo, da res ni velikih izboljšav, a je finančni minister na pravi poti, ker mora vlada po presoji vseh treh ustanov nujno zagotoviti višja izplačila neto plač za razvojno pomembne skupine zaposlenih. »Po mnenju upravnega odbora zbornice visoko izobraženim mladim omogoča prihodnost v Sloveniji,« pravi predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen.
Za idealno ureditev v Sloveniji velja avstrijski dohodninski sistem, predvsem zaradi splošne olajšave, ki znaša 11.000 evrov – seveda je tam višja tudi povprečna plača. Potem ko so sosedje lani uzakonili novo dohodninsko lestvico, se njihove stopnje raztezajo do 50-odstotne stopnje, ki velja za davčno osnovo od 90.000 evrov do milijona. Za osnovo nad milijonom evrov pa so za pet let uvedli 55-odstotno obdavčitev. Pomembna razlika s Slovenijo pa je, da v Avstriji uporabljajo tudi socialno kapico.
