SBITOP po poplavah pod pritiskom
Oba regionalna delniška indeksa SBITOP in CROBEX sta v prvi polovici leta s svojo izvedbo presegla globalne primerjalne indekse, kot je S&P 500. Vendar pa je indeksu SBITOP vrednost v tretjem četrtletju padla zaradi posledic uničujočih poplav, ki so prizadele Slovenijo. Vrednost Crobexa je bila konec tretjega četrtletja 20,1 odstotka višja kot konec lanskega leta, SBITOP pa je izbrisal del letošnjih dobičkov in četrtletje zaključil z 10,8 odstotka, kar je skoraj pol manj dobička. SBITOP trenutno trguje na 8,2 odstotka nižji ravni glede na vrhunec, ki ga je dosegel konec julija letos. V tem kontekstu, če upoštevamo okolje, ki ga zaznamujejo tako gospodarske kot tudi naravne negotovosti, je treba poudariti pomembnost dolgoročnega lastništva dobičkonosnih podjetij, ki lahko ustvarjajo pozitiven gotovinski tok na Hrvaškem in v Sloveniji.
Poslovanje zavarovalnic so prizadele naravne katastrofe
Uničujoče poplave, ki so Slovenijo prizadele avgusta, močno vplivajo na različne sektorje njenega gospodarstva. Poleg tega so junij in julij zaznamovala huda neurja z močnim vetrom in točo. Pomen vremenskih ujm je dodatno izpostavil zavarovalna podjetja na slovenskem trgu. Videli smo, kako sta dve veliki zavarovalnici v Sloveniji – Triglav in Sava Re (skupaj obvladujeta približno 50 odstotkov slovenskega zavarovalniškega trga in 16 odstotkov delniškega indeksa SBITOP) – na začetku avgusta v samo dveh dneh izgubili približno 10 odstotkov tržne kapitalizacije, obe družbi pa še vedno kotirata po skoraj 15 odstotkov nižji ceni kot v času pred poplavami. Poleg zavarovalnic so poplave prizadele tudi Cinkarno Celje, saj so bili poplavljeni njeni skladiščni prostori v Mozirju, ocenjena gospodarska škoda pa presega 500.000 evrov. Petrol je moral zapreti deset prodajnih mest, tri pa so bila močno poškodovana in jih še obnavljajo.
Ocenjuje se, da bo letos imel Triglav zaradi naravnih nesreč 80 odstotkov nižji dobiček od načrtovanega, Sava Re pričakuje nekoliko blažji, 25-odstotni padec. Po drugi strani sta imeli obe družbi korist zaradi skoka obrestnih mer v zadnjem obdobju, ki so prinesle močno dvomestno rast prihodkov iz obresti. Triglav je letos izplačal dividende v višini 2,5 evra za delnico, kar pomeni 8,4-odstotno dividendno donosnost – najvišjo donosnost med družbami indeksa SBITOP. Sava Re je izplačala dividende v višini 1,6 evra za delnico, kar pomeni 7,1-odstotno dividendno donosnost.
Krka – rast prodaje na vseh trgih in rekorden dobiček iz poslovanja
S 30-odstotnim deležem v delniškem indeksu SBITOP je Krka po teži najbolj zastopana družba in je prisotna na več kot 70 trgih in v šestih prodajnih regijah. Krka se na svetovnem trgu proizvodnje generičnih in podobnih bioloških zdravil uvršča med 20 največjih akterjev na trgu, v nekaterih segmentih pa je med najboljšimi tremi na trgu. V obdobju med letoma 2005 in 2022 je Krka približno potrojila prihodke od prodaje in količino prodanih izdelkov. Povprečna letna stopnja rasti prihodkov od prodaje v evrih znaša 7,4 odstotka, povprečna stopnja rasti neto dobička pa 10 odstotkov na leto.
V prvi polovici letošnjega leta so se prihodki skupine Krka na letni ravni povečali za sedem odstotkov in dosegli 920,4 milijona evrov, kar pomeni rekorden dobiček iz poslovanja v višini 236,2 milijona evrov. Pri tem je neto dobiček znašal 170,1 milijona evrov, kar je več kot polovica načrtovanega neto dobička za celotno leto 2023. Neto finančni rezultat Krke je bil negativen na ravni minus 29 milijonov evrov kot posledice zmanjšanja vrednosti ruskega rublja. Rusija je največji posamični trg, na katerem posluje družba, kljub zmanjšanju vrednosti rublja pa je v prvih šestih mesecih na tem trgu za štiri odstotke povečala prodajo, ki je dosegla 180 milijonov evrov. Krka je tudi letos nadaljevala politiko rednega izplačevanja dividend, ki so znašale 6,6 evra za delnico, kar pomeni 6,2-odstotno dividendno donosnost.
NLB – neto obrestni prihodek, podprt z rastjo obrestnih mer
NLB je v prvem polletju dosegla solidne poslovne rezultate z 68-odstotno letno rastjo neto obrestnih prihodkov zaradi rasti prihodkov od obresti po občutnem dvigu obrestnih mer. Poleg tega se je nadaljevala rast kreditne aktivnosti, vendar po nekoliko nižjih stopnjah ob upočasnjeni gospodarski rasti. NLB je pred kratkim izdala prvo »zeleno« obveznico v višini 500 milijonov evrov, s katero ustvarja stabilno podlago za nadaljnjo širitev poslovanja v obliki pripojitev in prevzemov. S pripojitvijo N banke v skupino NLB je NLB v zadnjih treh letih izvedla več uspešnih pripojitev. V prihodnjih letih so mogoče dodatne priložnosti za prevzeme in pripojitve, čeprav družba trenutno nima konkretnih ciljev. Možna je tudi širitev na hrvaški trg, nadaljnja rast pa je pričakovana v državah, v katerih je NLB že prisotna, na primer v Srbiji. Po nedavnih poplavah namerava slovenska vlada uvesti začasni dodatni davek za banke z namenom financiranja sklada za obnovo Slovenije. Začasni dodatni davek bi se zaračunal po 0,2-odstotni stopnji na bilančno vsoto bank v obdobju petih let. Za NLB bi to pomenilo približno 30 milijonov evrov dodatnih stroškov na leto oziroma skupaj približno 150 milijonov evrov stroškov v petih letih, kar bi lahko nekoliko negativno vplivalo na kapitalizacijo in dobičkonosnost poslovanja.
Cinkarna Celje – dobiček pod pritiskom zaradi neugodnega okolja
Leta 2022 so prodajne cene titanovega dioksida beležile znatno rast, zaradi česar so se zvišale marže Cinkarne Celje. Zaradi uvoza cenejših pigmentov iz Kitajske in manjšega povpraševanja po končnih izdelkih s titanovim dioksidom so začele cene konec lanskega leta padati. V družbi dodajajo, da ne opažajo znakov povečanja povpraševanja v prihodnjih šestih mesecih, zato so verjetni nadaljnji pritiski na marže. Prodaja je upadla tudi v segmentu bakra po tem, ko je Cinkarna izgubila enega kupca, ki ga je kupila konkurenca. Prejšnja sezona tudi na splošno ni bila dobra za uporabo bakra, saj so ostale večje zaloge neprodanih izdelkov v dobavni verigi in bodo v prodaji letos. Kljub neugodnemu okolju je družba ohranila finančno stabilnost poslovanja, saj posluje brez finančnega dolga.
Petrol – EBITDA dosegel 116 milijonov evrov
Letos je skupina Petrol v prvih šestih mesecih ustvarila 3,4 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja 17-odstotni upad v primerjavi z istim obdobjem lani, predvsem zaradi nižjih cen energetskih surovin v primerjavi z istim obdobjem lani ter manjšega trgovanja z električno energijo in zemeljskim plinom. Hkrati se je povečal EBITDA in dosegel 116 milijonov evrov na račun pozitivnih rezultatov neto izvedenih finančnih instrumentov in prihodkov iz terjatev do Borzena (državne družbe) za nadomestilo razlike v cenah zemeljskega plina in električne energije. Po enem letu pogovorov z bonitetno hišo Standard and Poor je S/P Global rating leta 2023 Petrolu potrdil oceno ESG. Njegov rezultat znaša 56/100, pri čemer je povprečje v panogi 54/100. Družba je zavezana načrtu trajnostnega razvoja, kar je razvidno iz dejstva, da 17 odstotkov kapitalskih izdatkov vlaga v proizvodnjo električne energije, deset odstotkov v mobilnost in 7,5 odstotka v energetske rešitve. Petrol je letos izplačal dividende v višini 1,5 evra za delnico, kar pomeni 6,4-odstotno dividendno donosnost.
SBITOP omogoča solidno dividendno donosnost
Dividendna donosnost indeksa SBITOP je za letos 5,8-odstotna, pri čemer še vedno ni upoštevan drugi del dividend NLB, za katere je družba napovedala, da jih bo izplačala pozneje v letu. Pričakovati je, da bo drugi del dividend NLB znašal 2,75 evra za delnico, kar bi povečalo letošnjo stopnjo donosnosti NLB s 3,71 na 7,41 odstotka, stopnjo donosnosti indeksa SBITOP pa na 6,5 odstotka. Cinkarna Celje in Telekom Slovenije zaradi prejete državne pomoči letos nista izplačala dividend, nameravata pa o dividendah znova odločati na začetku prihodnjega leta. Za prihodnje leto pričakujemo, da bo dividendna donosnost ostala blizu sedanje ravni. Na eni strani imamo namreč močne finančne rezultate po teži najbolj zastopanih družb v indeksu in verjetno vrnitev Cinkarne Celje in Telekoma Slovenije na dividendno sceno, na drugi pa verjetno občuten padec dividend v Triglavu in Savi Re ter morebitno znižanje dividend NLB zaradi uvedbe dodatnega davka.
Izzivi likvidnosti in plitkega trga
Z vidika likvidnosti opažamo, da se je promet na ljubljanski borzi v letos zmanjšal zaradi nizkega povpraševanja. Podobno kot na Hrvaškem sta nezadostna likvidnost in premajhno število izdaj ključni težavi lokalnega trga. Na nobenem trgu niso na vidiku nove kotacije, ki bi oživile trgovanje kot v Romuniji. Tam je kotacija družbe Hidroelectrica močno povečala likvidnost in romunski trg dvignila iz rastočega v razviti trg. Uvedba ukrepov za mobilizacijo prihrankov, izboljšanje ravni finančne pismenosti prebivalstva in davčne spodbude so ključni dejavniki, ki bi pozitivno vplivali na povpraševanje državljanov po delnicah. Hkrati se kot ključni dejavniki, ki bi lahko spodbudili nove družbe, da se uvrstijo na borzo, omenjajo privatizacija družb v večinski državni lasti in davčne olajšave.
