Potem ko je Airbus novembra v razvoj neimenovanih satelitskih programov vložil 300 milijonov evrov, so v četrtek na tiskovni konferenci potrdili, da imajo s komercialnimi telekomunikacijskimi sateliti OneSatfamily težave. Stroški izvajanja programa so se menda povečali na 600 milijonov evrov.

Nekateri analitiki pravijo, da konkurenca SpaceX Elona Muska in nove generacije nizkocenovnih satelitov sprožajo vprašanja o prihodnosti evropskega podjetja v vesoljskem poslu.

Guillaume Faury, izvršni direktor letalskega, orožarskega in vesoljskega podjetja Airbus s sedežem na Nizozemskem, je svojim zaposlenim sporočil, da špekulacije in kritike o težavah v poslovanju vesoljskega programa »niso sprejemljive«, češ da so ocene poslovanja odprte za javnost. Kritike je označil za »notranjo krizo«.

Izvršni direktor Airbusa Guillaume Faury je bil dolga leta na vodstvenih položajih raziskovalnih oddelkov multikorporacij, tudi Airbusove divizije za helikopterje in avtomobilskega proizvajalca Peugeot. FOTO: Lionel Bonaventure/AFP

Po poročanju Reutersa je osebju v januarskem pregledu za leto 2023 povedal, da je poslovanje v programih za obrambo in vesolje »dobro na številnih področjih, vendar sta se morala spopasti s splošnim velikim nazadovanjem v vesoljski panogi, kar meče slabo luč na celotno uspešnost«.

Razvoj nekaterih satelitov naj bi po njegovih besedah povzročil nepričakovane stroške. »Preprosto povedano, nenadni dogodki in nesreče takšnega obsega za Airbus preprosto niso sprejemljivi.« Faury je dejal, da so posledice zaradi stroškov izvajanja vesoljskega programa pokazale, da je treba tveganja obvladovati na pravi način. Celotno skupino je pozval, naj se iz tega česa nauči. »Ne govorimo več o tem, kaj počnemo, ampak delajmo to, kar rečemo.«

Da bi pomirili vlagatelje, je Airbus v četrtek razkril tudi posebno dividendo. Leta 2023 so kljub 200 milijonom evrov odhodkov zaradi vesoljskih programov na splošno zaznali boljše poslovne rezultate zaradi rekordnega števila naročil za letala. Konkurenčni Boeing pričakuje težko prvo četrtletje, saj upočasnjuje operacije sredi poostrenega regulativnega nadzora po nedavnih prizemljitvah letal 737 max, poleg tega je že lani utrpel 2,2 milijarde dolarjev izgube.

Airbus, sicer največji proizvajalec komercialnih letal na svetu, je sporočil, da se je dobiček iz poslovanja povečal za štiri odstotke na 5,8 milijarde evrov. Prihodki so se povečali za 11 odstotkov na 65,4 milijarde evrov, za leto 2024 pa so napovedali približno 800 dobav komercialnih letal. Čeprav nekateri od njegovih približno 18.000 dobaviteljev še vedno čutijo dolgotrajne posledice pandemije, bo Airbus do leta 2026 povečal mesečno proizvodnjo letal s povprečno 48 na 75.

Guillaume Faury je leta 2022 začel svoj drugi mandat. Prizadeva si tudi za razvoj trajnostnih poletov na vodik. FOTO: Lionel Bonaventure/AFP

Airbus je nadzornikom predlagal nespremenjeno redno dividendo v višini 1,8 evra za delnico in dodal posebno dividendo v višini enega evra za delnico, saj je neto denar presegel prag 10 milijard evrov, ki je opredeljen kot razlog za potencialno povračilo denarja delničarjem.

Reorganizacija na področju obrambe in vesolja, ki bo enoto Airbusa razdelila na tri dele – Air Power, Space Systems in Connected Intelligence –, bo po besedah direktorja okrepila odgovornost in vodjem pomagala obvladovati tveganja.

Napovedana pa je še ena sprememba: marca bo Jean-Marca Nasra, izvršnega podpredsednika Space Systems, zamenjal Alain Faure, vodja AirbusOperations. Za vodjo svojega osrednjega podjetja za izdelavo letal so imenovali Christiana Schererja.