Aprila v Uniji rekorden padec industrijske proizvodnje
Mesečni upad proizvodnje je bil v Uniji kar 17-odstoten, v Sloveniji nekaj manjši, medletno pa proizvodnja v Uniji manjša za kar 28 odstotkov in na ravni iz 90. let.
Odpri galerijo
Evropska industrija je aprila imela zelo slab mesec zaradi posledic epidemije. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Ukrepi za zajezitev epidemije covid-19 so aprila v državah Unije močno zmanjšali industrijsko proizvodnjo. Po sezonsko prilagojenih številkah je bila aprilska proizvodnja za kar dobrih 17 odstotkov nižja kot marca letos, kažejo podatki Eurostata. To je največji izmerjeni padec proizvodnje doslej, daleč večji kot je bil tri- do štiriodstotni mesečni upad v zadnji finančni krizi.
V Sloveniji smo aprila zaznali 14,8-odstotni padec industrijske proizvodnje, kar je nekaj manj od povprečja. Največji mesečni padec je aprila imela Madžarska (za 30,5 odstotka), sledita pa Romunija in Slovaška s približno 27-odstotnim mesečnim padcem proizvodnje.
Še bolj porazna je primerjava z lanskim aprilom, ko je bila industrijska proizvodnja v evrskem območju za kar 28 odstotkov višja kot letos. Industrijska proizvodnja v Uniji je zdaj na ravni iz sredine 90. let prejšnjega stoletja, ugotavlja Eurostat.
»Padec industrijske proizvodnje v EU-27 in območju z evrom je bil višji od pričakovanj. Predvsem nas je presenetil padec industrijske proizvodnje v Nemčiji (–21 odstotkov glede na marec), saj smo pričakovali le 15-odstotno zmanjšanje. Med gospodarstvi, ki so vezana na Nemčijo, so Češka, Slovaška, Madžarska in Poljska imele še večje padce. Z regionalnega vidika je bila velikost padca v Sloveniji najnižja,« poudarja glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
Sogovornik poudarja, da je proizvodnja trajnih potrošniških dobrin ključno prispevala k padcu vse industrijske proizvodnje, »kar pomeni manjšo proizvodnjo v avtomobilski industriji, beli tehniki in lesni industriji. Padci ne izvirajo le iz manjšega povpraševanja, pač pa tudi zaradi okrnjenih dobavnih verig in omejitve pri razpoložljivosti delovne sile.«
Za maj pričakuje blago rast industrijske proizvodnje, večjo pa v juniju. »Medletno nas bodo padci v industrijski proizvodnji spremljali do drugega četrtletja 2021, predvsem zaradi šibke situacije v avtomobilski industriji. Po naši osrednji oceni (enaka je consensusu) se bo industrijska proizvodnja v Sloveniji v 2020 skrčila za osem odstotkov, v prihodnjem letu pa se bo okrepila za pet odstotkov.«
Infografika Delo
V Sloveniji smo aprila zaznali 14,8-odstotni padec industrijske proizvodnje, kar je nekaj manj od povprečja. Največji mesečni padec je aprila imela Madžarska (za 30,5 odstotka), sledita pa Romunija in Slovaška s približno 27-odstotnim mesečnim padcem proizvodnje.
Padec na ravni iz sredine 90. let
Še bolj porazna je primerjava z lanskim aprilom, ko je bila industrijska proizvodnja v evrskem območju za kar 28 odstotkov višja kot letos. Industrijska proizvodnja v Uniji je zdaj na ravni iz sredine 90. let prejšnjega stoletja, ugotavlja Eurostat.
»Padec industrijske proizvodnje v EU-27 in območju z evrom je bil višji od pričakovanj. Predvsem nas je presenetil padec industrijske proizvodnje v Nemčiji (–21 odstotkov glede na marec), saj smo pričakovali le 15-odstotno zmanjšanje. Med gospodarstvi, ki so vezana na Nemčijo, so Češka, Slovaška, Madžarska in Poljska imele še večje padce. Z regionalnega vidika je bila velikost padca v Sloveniji najnižja,« poudarja glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
Sogovornik poudarja, da je proizvodnja trajnih potrošniških dobrin ključno prispevala k padcu vse industrijske proizvodnje, »kar pomeni manjšo proizvodnjo v avtomobilski industriji, beli tehniki in lesni industriji. Padci ne izvirajo le iz manjšega povpraševanja, pač pa tudi zaradi okrnjenih dobavnih verig in omejitve pri razpoložljivosti delovne sile.«
