Aprilsko znižanje obresti ECB bi bilo kar presenečenje
Svet Evropske centralne banke (ECB) bo jutri spet obravnaval denarno politiko, a sprememb obrestnih mer tokrat verjetno še ne bo, čeprav se je konec marca evrska inflacija z 2,4 odstotka že precej približala dvoodstotnemu cilju. Seveda pa bo finančna javnost tokrat še posebej skrbno prisluhnila, kako bo predsednica ECB Christine Lagarde pojasnjevala aktualne gospodarske razmere in prihodnje obrestne premike.
Evrske obrestne mere so po – desetih zaporednih dvigih – vse od lanskega septembra nespremenjene in so zdaj, kar zadeva mejni depozit, na najvišji ravni, pri štirih odstotkih Po trenutni oceni finančnih trgov je sicer kar 90-odstotna verjetnost, da bo ECB prvič znižala svoje obrestne mere junija, in sicer za 0,25 odstotne točke, do konca leta pa naj bi nato sledila še vsaj dva obrestna reza. Na sedežu evrske denarne oblasti sicer vseskozi poudarjajo, da bo njihovo ukrepanje odvisno od podatkov in da pri obrestnih spremembah ne bodo hiteli.
Pričakovanja o znižanju evrskih obrestnih mer sicer zdaj še dodatno podpira tudi včeraj objavljena raziskava ECB o bančnih posojilih. Analiza kaže, da se bo bančno posojanje v sedanjem okolju šibkega gospodarstva in dragega denarja še naprej zmanjševalo. Neto povpraševanje po posojilih je tudi v letošnjem prvem četrtletju ostalo negativno, glavni vzroki pa so nizko povpraševanje po naložbah v osnovna sredstva in visoke kreditne obrestne mere. Ob tem so se zelo umirila tudi kreditna pričakovanja za drugo četrtletje, kar kaže, da bo bančno posojilno okolje tudi v prihodnjih mesecih ostalo zelo umirjeno. Skratka, pričakovano znižanje obrestnih mer ECB bi bilo zelo blagodejno za povečanje investicij in gospodarsko okrevanje v drugi polovici leta.
Bo ECB prej ukrepala kot Federal Reserve?
Pri rezanju obrestnih mer po daljšem obdobju visoke inflacije je sicer sicer prva ukrepala švicarska centralna banka SNB, ki je pred tremi tedni presenetljivo znižala ceno denarju za 0,25 odstotne točke, z argumentom, da je inflacija že ustrezni nizka. Tudi morebitni prvi obrestni poseg ECB bi bil jutri precejšnje presenečenje, na drugi strani pa je vse več neznank glede prihodnjega ukrepanja ameriške centralne banke Federal Reserve.
Nekateri so mnenja, da bi evropska denarna oblast utegnila celo prej znižati obrestne mere kot kolegi na drugi strani Atlantika. Zlasti zadnji podatki o robustnem ameriškem trgu dela in nove podražitve nafte ne gredo v prid hitrejšemu rezanju Fedovih obrestnih mer. Če bo evropska denarna oblast res hitreje rahljala ceno denarju, bo to prineslo tudi novo dinamiko v razmerju evro: dolar, zato nekateri za letos že napovedujejo pariteto med vodilnima svetovnima valutama.
