Chatgpt lahko tudi halucinira
Kljub hitremu razvoju umetne inteligence podjetja še vedno vodijo ljudje, in ne roboti. A kljub temu se morajo člani uprav in nadzornih svetov vse bolj ukvarjati s sodobno tehnologijo in njenim vplivom na poslovanje družb. Poznavalci opozarjajo, da lahko umetna inteligenca podjetjem prinese veliko pozitivnih učinkov, da pa je to le orodje, ki ga je treba premišljeno uporabljati.
O umetni inteligenci, etičnih izzivih in njenem pomenu za korporacijsko upravljanje so letos razpravljali tudi na konferenci korporativnega upravljanja Združenja nadzornikov Slovenije. »Vse raziskave kažejo, da smo z umetno inteligenco hitrejši in bolj učinkoviti,« ugotavlja ustanovitelj svetovalnega podjetja Insiteam Boštjan Kožuh. Kot pravi, nam lahko chatgpt danes že pomaga pri ustvarjanju vsebine, izdelavi povzetkov in pojasnil, pri odnosih s strankami, pri razvoju programske opreme ter pri analizi in razumevanju podatkov. To orodje vse bolj posnema človeško vedenje. »Raziskave kažejo, da če ste s chatgpt bolj prijazni, dobite boljše odgovore,« opozarja Kožuh.
Lažni seznam
A umetna inteligenca ima tudi slabe lastnosti. Med drugim lahko halucinira, kar pomeni, da si odgovore včasih kar izmisli. Profesor z norveške poslovne šole Øyvind Kvalnes, denimo, navaja, da je chatgpt prosil, naj našteje njegove raziskovalne prispevke, vendar se je na koncu izkazalo, da ni napisal nobenega od prispevkov s seznama, ki ga je pripravil chatgpt.
Maja Škrjanc z Inštituta Jožef Stefan in produktna menedžerka v družbi Qlector pojasnjuje, da je umetna inteligenca postala splošno uporabna, da pa hkrati ne znamo razložiti modela njenega delovanja, zato se postavlja vprašanje odgovornosti. »Treba je kritično presojati informacije, ki jih dobimo z umetno inteligenco. Ne smemo misliti, da smo na avtopilotu,« dodaja Kožuh. Uroš Kerin, pomočnik direktorja področja za upravljanje sredstev in projektov ter vodja diagnostično-analitskega centra Elesa opaža, da je pomembno vprašanje, kako prepoznati, da umetna inteligenca halucinira: »Mi se tega kar malo bojimo, saj upravljamo kritično infrastrukturo, kar pomeni, da mora biti za odločitvami ime.« Dodal je, da bi to lahko vodilo v to, da nekje ne bi bilo elektrike. Škrjančeva je tako kot on izrazila upanje, da bodo umetno inteligenco ohranili le kot orodje, pri vseh drugih zadevah v procesih odločanja pa da je treba ohraniti človeka.
Etična vprašanja
»Vodje morajo prevzeti pobudo o etičnih vprašanjih umetne inteligence,« meni filozof Øyvind. Povedal je, da bo sodobna tehnologija bolj prinesla spremembe v nalogah kot v službah. Spomnil je, da so nekatere raziskave iz preteklosti ljudi prestrašile z množičnim ukinjanjem delovnih mest. Treba je tudi paziti varnost informacij in avtorske pravice.
Kožuh meni, da ja za uspešno uporabo umetne inteligence bolj ko kadarkoli treba poznati svoje poslovanje, saj ni recepta, ki bi bil uporaben za vse. Mercedez je, denimo, chatgpt že vgradil v 900.000 vozil, z njim pa si pomaga pri prodaji vozil, pri spoznavanju vozila, upravljanju informacijskega sistema, ga uporablja kot osebnega pomočnika za stranko, za pomoč na cesti in kot pomoč pri servisiranju in vzdrževanju. Kožuh opozarja, da se umetna inteligenca zelo hitro razvija: »Gremo v smer superinteligence, zato se je treba zdaj pogovarjati, kaj to pomeni za delovna mesta.« Ključni bodo razumevanje, dostop do novih tehnologij in njihovo sprejemanje.
