Cikel dvigovanja obrestnih mer blizu konca

Investitorji vidijo polovično možnost, da Fed obrestnih mer ne bo več zviševal.
Fotografija: Kriza v bančnem sektorju, ki jo je najprej sprožil propad nekaterih bank v ZDA in nato še švicarske Credit Suisse, je povzročila preobrat na finančnih trgih in povečala volativnost. FOTO: Lam Yik/Reuters
Odpri galerijo
Kriza v bančnem sektorju, ki jo je najprej sprožil propad nekaterih bank v ZDA in nato še švicarske Credit Suisse, je povzročila preobrat na finančnih trgih in povečala volativnost. FOTO: Lam Yik/Reuters

Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) je v skladu s pričakovanji na zadnjem zasedanju pretekli teden ključno obrestno mero dvignil za 0,25 odstotne točke. Dvigovati jo je začel marca lani, tako je zdaj na ravni od 4,75 do 5,00 odstotka. Kot kaže trgovanje s terminskimi pogodbami, finančni investitorji vidijo 50-odstotno možnost, da Fed ne bo več dvigoval obrestne mere, še več, zelo verjetno se jim zdi, da bo konec leta začel cikel njihovega zniževanja, ki pa bo najverjetneje zelo počasen. Smo v območju, ki je zelo blizu vrha obrestnih mer, čeprav je inflacija še vedno visoka, a se vendarle pričakuje njen postopni upad.

V zadnjih tednih je zagotovo največji obrat na kapitalskih trgih povzročila kriza v bančnem sektorju, po propadu nekaterih bank v ZDA in tudi švicarske Credit Suisse v Evropi, ki ima 167-letno zgodovino, kot posledici zelo hitrega dvigovanja obrestnih mer in posledično poslabšanja finančnih pogojev. Fed trenutno krmari med težavami v bančnem sektorju in povišano stopnjo inflacije, ki jo mora stabilizirati blizu dveh odstotkov.

V težavah bo vse več podjetij

Pričakujemo lahko, da bo vse več podjetij pri refinanciranju posojil imelo težave, saj bodo posojila dražja in tudi težje dosegljiva, banke pa bodo vse bolj previdne. Trenutno je zato na borzah prisotna večja volativnost, povezana z višjo negotovostjo, zato investitorji previdno izbirajo svoje naložbe. Kot kaže, se izogibajo manjšim podjetjem, ki stavijo na visoko rast, a pri tem potrebujejo kapital in se zato pogosto čezmerno zadolžujejo.

Kam torej investirati v tem trenutku? Glede na preteklost bi bilo najbolje investirati v tako imenovana »quality« podjetja, to so kakovostna podjetja, ki so dobro pozicionirana, z zelo močnimi blagovnimi znamkami, močnimi bilancami in pozitivnim denarnim tokom, odporna proti pretresom v finančnem svetu. Ta podjetja so v enem, dveh in treh letih po tem, ko je Fed končal dvigovanje obrestnih mer, dosegla daleč največjo donosnost, čeprav je treba pri tem poudariti, da pretekli donosi ne morejo odražati prihodnjih, ampak so zgolj osnova za analizo. Kaj pa med naložbenimi razredi? Glede na analize ameriškega delniškega in obvezniškega trga v zadnjih 60 letih je delniški trg po donosnosti premagoval obvezniškega v več kot 70 odstotkih.

Najbolj donosna informacijska tehnologija

Prvi kvartal leta se počasi izteka, zato poglejmo donosnosti posameznih sektorjev v letošnjem letu. Znotraj svetovnega delniškega indeksa MSCI World (indeks​ MXWD) je po donosnosti na prvem mestu sektor informacijske tehnologije ter sektor komunikacijskih storitev, na zadnjih dveh pa sektor energije in preskrbe. V veliki večini so po donosnosti bolj uspešni ciklični sektorji, kar je torej pravo nasprotje lanskega leta. Kot kaže, so se finančni vlagatelji nekako otresli strahu in ponovno vstopili v fundamentalno relativno ugodno vrednotene delnice iz cikličnih panog.

Preberite še:

Komentarji: