V nadaljevanju preberite:
Delnice na Ljubljanski borzi tudi v novem letu rastejo. Od konca lanskega oktobra, ko so se tečaji domačih blue chipov začeli premikati navzgor, je indeks SBI TOP pridobil dobrih 12 odstotkov in je tako najviše v zadnjih dveh letih. Samo v letošnjem januarju so cene delnic, merjene z omenjenim indeksom, višje za 4,4 odstotka, kar je malo več, kot je v letu 2023 znašala letna inflacija. To je še en dokaz, da so delnice v času inflacije najprimernejši naložbeni razred.
Delnice na Ljubljanski borzi tudi v novem letu rastejo. Od konca lanskega oktobra, ko so se tečaji domačih blue chipov začeli premikati navzgor, je indeks SBI TOP pridobil dobrih 12 odstotkov in je tako najviše v zadnjih dveh letih. Samo v letošnjem januarju so cene delnic, merjene z omenjenim indeksom, višje za 4,4 odstotka, kar je malo več, kot je v letu 2023 znašala letna inflacija. To je še en dokaz, da so delnice v času inflacije najprimernejši naložbeni razred.
Telekom si bo dividende zlahka privoščil
Tradicionalno je prva polovica leta na domačem delniškem trgu obarvana zeleno, saj so slovenske delnice zaradi visokih dividend, ki se izplačajo poleti, med vlagatelji precej zaželene. Letos je situacija še posebej zanimiva, saj dva velika izplačevalca dividend, Telekom Slovenije in Cinkarna Celje, zaradi prejemanja državnih subvencij v lanskem letu dividend nista smela izplačati. Zato so morali delničarji na sklic izredne skupščine, na kateri bi glasovali o razdelitvi dobička leta 2022, čakati vse do tekočega meseca.
INFOGRAFIKA: Delo
V obeh družbah so tako pohiteli in že v prvem tednu januarja sklicali skupščini delničarjev, na katerih bodo pričakovano potrdili izplačilo celotnega bilančnega dobička. Pri Telekomu Slovenije to pomeni 6,2 evra bruto na delnico, vendar pa bo izplačilo po predlogu uprave nakazano v dveh obrokih. In sicer prva polovica proti koncu marca in druga avgusta.
Pri tem predlogu se očitno zgledujejo po Novi Ljubljanski banki, ki tovrstno prakso uporablja že zadnjih nekaj let. Razlog gre iskati v ohranjanju likvidnosti družbe skozi leto, saj Telekom Slovenije večino EBITDA vsako leto sproti porabi za nove naložbe. Avgustovsko izplačilo dividende pa gre verjetno na neki način razumeti tudi kot nadomestilo za redno dividendo iz čistega dobička lanskega leta. Tega namreč družbe, ki so črpale državne subvencije za plačilo električne energije, znova ne smejo razdeliti delničarjem.
Manj ugoden položaj Cinkarne Celje
Če je poslovanje Telekoma v zadnjem letu le nekoliko boljše, pa to težko trdimo za Cinkarno Celje. Za njimi je eno izmed slabših let v zadnjem obdobju, saj je cena njihovega glavnega proizvoda titanovega dioksida na svetovnih trgih izrazito nizka. TiO2, ki se največ uporablja v gradbeništvu, deli usodo panoge, zlasti težav nepremičninskega sektorja in slabih gospodarskih razmer na Kitajskem. Tudi v Evropi, ki je za Cinkarno Celje domači trg, razmere niso dobre, tako da je veliko vprašanje, kakšna bo letošnja dobičkonosnost družbe. Velik promet na Ljubljanski borzi z delnicami Cinkarne Celje lahko v zadnjem času tako pripišemo samo prihajajočemu izplačilu dividende, kar pa je v teh razmerah poslovanja družbe izjemno tvegano početje.
Niso pa tvegane tako imenovane ljudske obveznice, ki jih v februarju izdaja država oziroma ministrstvo za finance. Pri vlagateljih bi se zadolžili za 250 milijonov evrov za tri leta, ponujajo pa razmeroma dober donos za to vrsto finančnih naložb in ročnost. Napovedana kuponska obrestna mera oziroma bruto donosnost pred stroški v višini 3,4 odstotka na leto je višja kot za tovrstni bančni depozit, prav tako pa bo prinašala za 0,4 odstotne točke na leto več, kot je trenutno tržna donosnost običajnih državnih obveznic Republike Slovenije. Vsekakor poteza, ki jo lahko pohvalimo.
