Dobiček je bil za 15 odstotkov višji
Po podatkih Ajpes je bilo leto 2017 za podjetja uspešno, a dinamika se počasi upočasnjuje.
Odpri galerijo
Skupni čisti dobiček slovenskih podjetij je lani dosegel 3,6 milijarde evrov, zvišal se je kar za 15 odstotkov. FOTO: Blaž Samec/Delo
Ljubljana – Slovenska podjetja so v letu 2017 izboljšala praktično vse kazalnike poslovanja, še posebej dobro so se izkazala pri rasti prodaje na tujih trgih in pri ustvarjanju dobička, izhaja iz podatkov Ajpes. Bolje kot v letu 2016 so poslovali tudi samostojni podjetniki.
Podatke iz letnih poročil za leto 2017 je Ajpesu predložilo 66.470 družb, kar je en odstotek več kot za leto 2016. Podatke je oddalo 96,8 odstotka vseh registriranih zavezancev. Po drugi stani pa je letna poročila za 2017 predložilo 56.148 samostojnih podjetnikov, kar je štiri odstotke manj kot let prej. Čeprav je število samostojnih podjetnikov veliko, skupaj ustvarijo le 0,5 odstotka prihodkov gospodarskih družb.
»Slovensko gospodarstvo je lani kot celota znova izkazalo dobro sliko, lahko pa zaznamo nekoliko upočasnjen trend rasti. Manj izrazita je bila lani tudi investicijska dejavnost, podjetja pa so več vlagala iz lastnih sredstev,« je ob predstavitvi analize povedal Marjan Širaj, vodja sektorja za statistiko in informiranje pri Ajpes.
Podjetja so v letu 2017 ustvarila za 93,8 miljarde evrov prihodkov, 13 odstotkov več kot leto prej. Rast je bila podobno kot v minulih letih bolj dinamična na tujih trgih, kjer so slovenska podjetja povečala prihodke za 19 odstotkov, na domačem trgu pa za 10 odstotkov. Rast odhodkov je bila primerljiva z rastjo prihodkov, zato so se izboljšali kazalnikov gospodarnosti in produktivnosti, je povedal Širaj.
Skupni čisti dobiček slovenskih podjetij je lani dosegel 3,6 milijarde evrov, zvišal pa se je za 15 odstotkov. Pri tem je skupina družb s pozitivnim poslovnim izidom povečala čisti dobiček za 318,4 milijona evrov ali za sedem odstotkov, skupina družb, ki kljub gospodarski konjunkturi poslujejo negativno, pa je čisto izgubo znižala za 155,8 milijona evrov ali za 14 odstotkov.
Samostojni podjetniki so v lanskem letu imeli za 4,9 milijarde evrov skupnih prihodkov, kar je deset odstotkov več kot v letu 2016, izkazali pa so 371,6 milijona evrov neto podjetnikovega dohodka (dobička), kar je 11 odstotkov več kakor v letu 2016.
Podjetja so lani zaposlovala 481.300 ljudi (merjeno na podlagi delovnih ur), kar je 27.802 več kot v letu 2016. Zaposlenih pri samostojnih podjetnikih je bilo 42.025 oziroma 3134 več kot predlani. Pri tem je treba upoštevati, da je v večini s.p.-ejev zaposlen samo lastnik, kar 21.000 mikropodjetij pa zaposlenih sploh nima, opozarjajo na Ajpes.
Podjetja so v letu 2017 izkazala največji skupni dobiček v zadnjih desetih letih, najvišji v zadnjih letih pa so bili tako celotni prihodki in čisti poslovni izid na zaposlenega kot tudi neto dodana vrednost na zaposlenega, ki je znašala 43.154 evrov.
Najbolj dinamični del gospodarstva je še vedno izvozni sektor, ki je prodajo na tuje lani povečal za 16 odstotkov glede na leto prej. K povečanju prihodkov na tujem trgu so največ prispevala podjetja s področja predelovalnih dejavnosti, preskrbe z električno energijo, plinom in paro ter podjetja iz dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Čeprav udeležba malih in srednjih podjetij v gospodarstvu raste (lani so skupni dobiček povečali bolj kot velika podjetja), pa na področju izvoza še naprej velja, da prednjačijo velike družbe. Po podatkih Ajpesa je v letu 2017 prodajo na tujem trgu ustvarilo 22.282 podjetij, od tega 308 velikih, 863 srednjih, 5268 majhnih in 15.943 mikro družb. Vendar pa so velike družbe ustvarile kar 60,9 odstotka vsega izvoza. Podjetij, ki so s prodajo na tujem trgu dosegla več prihodkov kot na domačem, je bilo 8443 – v povprečju so izvozila 84,9 odstotka vse svoje prodaje.
Slovenska podjetja so lani ustvarila za 93,8 milijarde evrov prihodkov od prodaje, pri tem pa je nastalo za 89,6 milijarde evrov odhodkov, kar je bilo 13 odstotkov več kot leto prej. V primerjavi s prihodki so odhodki zrasli po enaki stopnji. Najbolj, za 15 odstotkov, so narasli stroški blaga, materiala in storitev, ki skupaj predstavljajo kar 78,9 odstotka vseh stroškov podjetij. Bistveno manj od povprečja, za 8 odstotkov, pa so se povečali stroški dela. V letu 2017 so na agregatni ravni znašali 12,5 milijarde evrov, od česar so podjetja 73,2 odstotka namenila za plače, 13,1 odstotka za pokojninska in druga socialna zavarovanja, 13,7 odstotka pa je bilo drugih stroškov, povezanih z delom.
Manj spodbudni so podatki o dodani vrednosti. Čeprav se je povečala, je njena rast zaostala za povečanjem drugih kategorij v poslovanju podjetij, kar pomeni, da bodo moral v prihodnje storiti več na področju povečevanja produktivnosti. Skupna novo ustvarjena vrednost je dosegla 20,9 milijarde evrov, kar je 8 odstotkov več kot leta 2016. Dodano vrednost je ugotovilo 79,3 odstotka vseh podjetij, njeno nasprotje, izgubo na substanci, pa 16,8 odstotka vseh podjetij. Neto dodana vrednost na zaposlenega je lani znašala 43.154 evrov, kar je (le) dva odstotka več kot v letu 2016.
Jedro slovenskega gospodarstva še naprej sestavljajo podjetja v predelovalnih dejavnostih. Vanjo se uvršča približno deset odstotkov aktivnih gospodarskih družb (8138), ki pa večinoma sodijo med večja podjetja. Zaposlujejo 36,9 odstotka vseh zaposlenih in ustvarijo 31 odstotkov vse prodaje ter 53,9 odstotka prihodkov od izvoza. Predelovalne dejavnosti so lani ustvarile tudi največ dobička, 1,5 milijarde evrov, v primerjavi z letom 2016 so ga povečale za 11 odstotkov. Potem ko je predlani gradbeništvo poslovalo z izgubo, je lani doseglo preobrat, tako da so lani vsa gospodarska področja poslovala z dobičkom.
Če pogledamo regijsko, je gospodarsko najmočnejša še naprej Osrednjeslovenska regija z Ljubljano. V njej je bilo lani 43 odstotkov vseh podjetij, ki so imela 37,5 odstotka vseh zaposlenih in ustvarila 46,3 odstotka vseh prihodkov ter 36 odstotkov izvoza. Čisti dobiček so lani izkazale vse regije, in sicer Osrednjeslovenska 1,5 milijarde evrov, Savinjska 428 milijonov in Jugovzhodna Slovenija 403 milijone evrov.
Podatke iz letnih poročil za leto 2017 je Ajpesu predložilo 66.470 družb, kar je en odstotek več kot za leto 2016. Podatke je oddalo 96,8 odstotka vseh registriranih zavezancev. Po drugi stani pa je letna poročila za 2017 predložilo 56.148 samostojnih podjetnikov, kar je štiri odstotke manj kot let prej. Čeprav je število samostojnih podjetnikov veliko, skupaj ustvarijo le 0,5 odstotka prihodkov gospodarskih družb.
»Slovensko gospodarstvo je lani kot celota znova izkazalo dobro sliko, lahko pa zaznamo nekoliko upočasnjen trend rasti. Manj izrazita je bila lani tudi investicijska dejavnost, podjetja pa so več vlagala iz lastnih sredstev,« je ob predstavitvi analize povedal Marjan Širaj, vodja sektorja za statistiko in informiranje pri Ajpes.
Še za 15 odstotkov višji dobiček
Podjetja so v letu 2017 ustvarila za 93,8 miljarde evrov prihodkov, 13 odstotkov več kot leto prej. Rast je bila podobno kot v minulih letih bolj dinamična na tujih trgih, kjer so slovenska podjetja povečala prihodke za 19 odstotkov, na domačem trgu pa za 10 odstotkov. Rast odhodkov je bila primerljiva z rastjo prihodkov, zato so se izboljšali kazalnikov gospodarnosti in produktivnosti, je povedal Širaj.
Skupni čisti dobiček slovenskih podjetij je lani dosegel 3,6 milijarde evrov, zvišal pa se je za 15 odstotkov. Pri tem je skupina družb s pozitivnim poslovnim izidom povečala čisti dobiček za 318,4 milijona evrov ali za sedem odstotkov, skupina družb, ki kljub gospodarski konjunkturi poslujejo negativno, pa je čisto izgubo znižala za 155,8 milijona evrov ali za 14 odstotkov.
Samostojni podjetniki so v lanskem letu imeli za 4,9 milijarde evrov skupnih prihodkov, kar je deset odstotkov več kot v letu 2016, izkazali pa so 371,6 milijona evrov neto podjetnikovega dohodka (dobička), kar je 11 odstotkov več kakor v letu 2016.
Podjetja so lani zaposlovala 481.300 ljudi (merjeno na podlagi delovnih ur), kar je 27.802 več kot v letu 2016. Zaposlenih pri samostojnih podjetnikih je bilo 42.025 oziroma 3134 več kot predlani. Pri tem je treba upoštevati, da je v večini s.p.-ejev zaposlen samo lastnik, kar 21.000 mikropodjetij pa zaposlenih sploh nima, opozarjajo na Ajpes.
Najmočnejša gospodarska dejavnost je predelovalna industrija, gospodarsko najbolj močna regija pa Osrednja Slovenija. FOTO: Delo/
Stroški za plače so rasli počasneje od prihodkov
Podjetja so v letu 2017 izkazala največji skupni dobiček v zadnjih desetih letih, najvišji v zadnjih letih pa so bili tako celotni prihodki in čisti poslovni izid na zaposlenega kot tudi neto dodana vrednost na zaposlenega, ki je znašala 43.154 evrov.
Najbolj dinamični del gospodarstva je še vedno izvozni sektor, ki je prodajo na tuje lani povečal za 16 odstotkov glede na leto prej. K povečanju prihodkov na tujem trgu so največ prispevala podjetja s področja predelovalnih dejavnosti, preskrbe z električno energijo, plinom in paro ter podjetja iz dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Čeprav udeležba malih in srednjih podjetij v gospodarstvu raste (lani so skupni dobiček povečali bolj kot velika podjetja), pa na področju izvoza še naprej velja, da prednjačijo velike družbe. Po podatkih Ajpesa je v letu 2017 prodajo na tujem trgu ustvarilo 22.282 podjetij, od tega 308 velikih, 863 srednjih, 5268 majhnih in 15.943 mikro družb. Vendar pa so velike družbe ustvarile kar 60,9 odstotka vsega izvoza. Podjetij, ki so s prodajo na tujem trgu dosegla več prihodkov kot na domačem, je bilo 8443 – v povprečju so izvozila 84,9 odstotka vse svoje prodaje.
Stroški dela so zrasli za osem odstotkov
Slovenska podjetja so lani ustvarila za 93,8 milijarde evrov prihodkov od prodaje, pri tem pa je nastalo za 89,6 milijarde evrov odhodkov, kar je bilo 13 odstotkov več kot leto prej. V primerjavi s prihodki so odhodki zrasli po enaki stopnji. Najbolj, za 15 odstotkov, so narasli stroški blaga, materiala in storitev, ki skupaj predstavljajo kar 78,9 odstotka vseh stroškov podjetij. Bistveno manj od povprečja, za 8 odstotkov, pa so se povečali stroški dela. V letu 2017 so na agregatni ravni znašali 12,5 milijarde evrov, od česar so podjetja 73,2 odstotka namenila za plače, 13,1 odstotka za pokojninska in druga socialna zavarovanja, 13,7 odstotka pa je bilo drugih stroškov, povezanih z delom.
Manj spodbudni so podatki o dodani vrednosti. Čeprav se je povečala, je njena rast zaostala za povečanjem drugih kategorij v poslovanju podjetij, kar pomeni, da bodo moral v prihodnje storiti več na področju povečevanja produktivnosti. Skupna novo ustvarjena vrednost je dosegla 20,9 milijarde evrov, kar je 8 odstotkov več kot leta 2016. Dodano vrednost je ugotovilo 79,3 odstotka vseh podjetij, njeno nasprotje, izgubo na substanci, pa 16,8 odstotka vseh podjetij. Neto dodana vrednost na zaposlenega je lani znašala 43.154 evrov, kar je (le) dva odstotka več kot v letu 2016.
Ključni še vedno industrijski izvozniki
Jedro slovenskega gospodarstva še naprej sestavljajo podjetja v predelovalnih dejavnostih. Vanjo se uvršča približno deset odstotkov aktivnih gospodarskih družb (8138), ki pa večinoma sodijo med večja podjetja. Zaposlujejo 36,9 odstotka vseh zaposlenih in ustvarijo 31 odstotkov vse prodaje ter 53,9 odstotka prihodkov od izvoza. Predelovalne dejavnosti so lani ustvarile tudi največ dobička, 1,5 milijarde evrov, v primerjavi z letom 2016 so ga povečale za 11 odstotkov. Potem ko je predlani gradbeništvo poslovalo z izgubo, je lani doseglo preobrat, tako da so lani vsa gospodarska področja poslovala z dobičkom.
Če pogledamo regijsko, je gospodarsko najmočnejša še naprej Osrednjeslovenska regija z Ljubljano. V njej je bilo lani 43 odstotkov vseh podjetij, ki so imela 37,5 odstotka vseh zaposlenih in ustvarila 46,3 odstotka vseh prihodkov ter 36 odstotkov izvoza. Čisti dobiček so lani izkazale vse regije, in sicer Osrednjeslovenska 1,5 milijarde evrov, Savinjska 428 milijonov in Jugovzhodna Slovenija 403 milijone evrov.
