ECB okrepila in podaljšala ukrepe, obresti nespremenjene
Za 500 milijard evrov je povečala obseg nakupov v okviru pandemičnega programa nakupa vrednostnih papirjev in ukrep podaljšala najmanj do konca marca 2022.
Odpri galerijo
ECB je prilagodila svoje ukrepe poslabšanim gospodarskim in epidemiološkim razmeram. FOTO: Yann Schreiber/AFP
Ljubljana – Svet Evropske centralne banke, ki ga vodi Christine Lagarde, je pričakovano podaljšal in povečal spodbujevalne ukrepe za pomoč evrskemu gospodarstvu. Evropska denarna oblast je zaradi zaostritve epidemioloških razmer za 500 milijard evrov povečala obseg nakupov v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP). Ta bo zdaj v skupnem obsegu znašal 1850 milijard evrov in bo podaljšan najmanj do konca marca 2022, oziroma »vse dokler svet ECB ne bo presodil, da je korona kriza končana,« je ECB zapisala na svojo spletni strani.
Svet je v podporo med drugim za dvanajst mesecev, do junija 2022, podaljšal tudi ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja. Te so namenjene za likvidnostno podporo bankam, za njihovo kreditiranje podjetij in gospodinjstev.
Svet bo ponudil tudi štiri dodatne pandemične operacije refinanciranja, ki naj bi zagotavljale učinkovito likvidnostno varovalo. Nadaljevali se bodo tudi redni odkupi vrednostnih papirjev v mesečnem znesku 20 milijard evrov.
Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita bodo ostale nespremenjene na ravni 0,00 odstotka, 0,25 odstotka oziroma –0,50 odstotka.
ECB opozarja na velike negotovosti, povezane z dinamiko pandemije in časovnim potekom cepljenja. Ob tem je danes nekoliko znižala napoved letošnjega gospodarskega padca, in sicer na minus 7,3 odstotka, napoved rasti za 2021 je znižala na 3,9 odstotka, za 2022 pa pričakuje 4,2-odstotno zvišanje BDP evrskega območja.
Spomnimo, ECB je v prejšnji, septembrski napovedi predvidela, da bo BDP v evrskem območju letos upadel za kar osem odstotkov (junija je sicer napovedovala še višji, 8,7-odstotni padec), temu pa naj bi sledila petodstotna rast v 2021 in 3,2-odstotna rast v 2022.
Kar zadeva inflacijo, ECB zdaj predvideva, da bo letos znašala 0,2 odstotka, v prihodnjih treh letih pa naj bi se zvišala na 1,0, 1,1 oziroma 1,4 odstotka v 2023.
Svet je v podporo med drugim za dvanajst mesecev, do junija 2022, podaljšal tudi ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja. Te so namenjene za likvidnostno podporo bankam, za njihovo kreditiranje podjetij in gospodinjstev.
Svet bo ponudil tudi štiri dodatne pandemične operacije refinanciranja, ki naj bi zagotavljale učinkovito likvidnostno varovalo. Nadaljevali se bodo tudi redni odkupi vrednostnih papirjev v mesečnem znesku 20 milijard evrov.
Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita bodo ostale nespremenjene na ravni 0,00 odstotka, 0,25 odstotka oziroma –0,50 odstotka.
ECB opozarja na velike negotovosti, povezane z dinamiko pandemije in časovnim potekom cepljenja. Ob tem je danes nekoliko znižala napoved letošnjega gospodarskega padca, in sicer na minus 7,3 odstotka, napoved rasti za 2021 je znižala na 3,9 odstotka, za 2022 pa pričakuje 4,2-odstotno zvišanje BDP evrskega območja.
Spomnimo, ECB je v prejšnji, septembrski napovedi predvidela, da bo BDP v evrskem območju letos upadel za kar osem odstotkov (junija je sicer napovedovala še višji, 8,7-odstotni padec), temu pa naj bi sledila petodstotna rast v 2021 in 3,2-odstotna rast v 2022.
Kar zadeva inflacijo, ECB zdaj predvideva, da bo letos znašala 0,2 odstotka, v prihodnjih treh letih pa naj bi se zvišala na 1,0, 1,1 oziroma 1,4 odstotka v 2023.
