Evro se krepi pred bližnjim zasedanjem ECB
Tečaj evropske valute v razmerju do ameriške se po doseženem dnu lanskega septembra, ko je bil evro vreden manj kot 96 ameriških centov, še naprej opazno krepi. Včeraj je dosegel najvišjo vrednost v zadnjih devetih mesecih, za evro je bilo treba odšteti že več kot 1,09 dolarja. Krepitev evra je predvsem posledica pričakovanj finančnih trgov glede prihodnjega ravnanja centralnih bank z različnih strani Atlantika.
Medtem ko se inflacija v ZDA hitreje umirja, gospodarske razmere pa se slabšajo, kar sproža ugibanja o manj agresivni obrestni politiki Federal Reserve, trgi pričakujejo, da bo Evropska centralna banka nadaljevala »jastrebovsko« denarno politiko in še naprej intenzivneje dvigala ključne obrestne mere. To ji sicer narekujejo oziroma omogočajo tudi aktualne makroekonomske razmere. Po eni strani je inflacija v evrskem območju decembra znašala skoraj odstotno točko manj kot mesec prej, a je bila še vedno pri zelo visokih 9,2 odstotka.
Na drugi strani pa nekateri ugodnejši januarski kazalniki (pozitiven premik pri indeksu nabavnih menedžerjev PMI, rast zaposlovanja, porast pri naročilih itd.) nakazujejo, da bi se evrodežela letos vendarle lahko izognila recesiji. S tem se seveda povečuje tudi manevrski prostor za odločnejše obrestno ukrepanje. Obrestna mera ECB za mejni depozit, ki je bila vse do julija lani negativna, je zdaj pri dveh odstotkih, analitiki pa pričakujejo, da bi se letos lahko zvišala na 3,25 odstotka ali celo več.
Evropska centralna banka ima svojo naslednjo monetarno sejo prihodnji četrtek, novo zvišanje obrestnih mer pa vehementno napovedujejo tudi vsi evrski odločevalci s predsednico ECB Christine Lagarde na čelu. Tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je ta teden dejal, da je »namera o dvigu ključnih obrestnih mer za 50 bazičnih točk na prihodnjih dveh sejah ustrezen odgovor na aktualna inflacijska gibanja in pričakovanja«. Ameriška centralna banka bo sicer svoje dvodnevno zasedanje končala v sredo, finančni svet pa pričakuje, da bo tokrat obresti zvišala le za 25 bazičnih točk.
