Evropske države omrežnino nižajo, Slovenija jo viša
Medtem ko številne evropske države sprejemajo ukrepe za omilitev energetske draginje, tudi z znižanjem omrežnin, slovenska agencija za energijo z novim letom omrežnino za distribucijski sistem draži za dobrih 14 odstotkov.
Agencija, ki jo vodi Duška Godina, je sporočila, da je zvišanje posledica padca porabe električne energije lani in letos glede na načrtovano porabo: »Leta 2022 je sicer pričakovati trend rasti porabe električne energije, ki pa še ne bo presegla porabe pred obdobjem pandemije oziroma porabe v 2019.«
Ob predpostavki nespremenjenih cen električne energije in več prispevkov bo značilno gospodinjstvo z letno porabo 3500 kilovatnih ur imelo 1,88 evra višji mesečni oziroma 22,5 evra višji letni strošek.
Značilni industrijski odjemalec z letno porabo 50 megavarnih ur bo imel 39 evrov višji mesečni strošek, odjemalec z letno porabo dve gigavatni uri bo na mesec plačeval 284 evrov več kot lani in industrijski odjemalec s porabo 24 gigavatnih ur 2782 evrov več na mesec.
Nerazumna odločitev
»Medtem ko vlada sprejema ukrepe za blažitev energetske krize, se je Agencija za energijo odločila, da bo z nenapovedanim dvigom omrežnine, na račun državljanov in podjetij, začela novo regulatorno obdobje. Nerazumna odločitev agencije!« se je odzval infrastrukturni minister Jernej Vrtovec in pristavil, da vlada in ministrstvo o tem dvigu nista bila obveščena.
Zaustavitev proizvodnje
V bruseljskem mislišču Bruegel ugotavljajo, da se evropske države z energetsko draginjo spoprijemajo na različne načine: od denarnih pomoči ranljivim, začasnega znižanja omrežnin ali davkov do regulacije cen. Slovenska vlada je za zdaj le omejila maržo za kurilno olje, kot pomoč zaradi draginje pa je predstavila tudi v desetem protikoronskem paketu sprejeti dodatek za upokojence z najnižjimi pokojninami.
Kot pomoč socialno ranljivim gospodinjstvom obljublja tudi energetske bone, medtem ko je za pozive podjetij k pomoči za zdaj gluha. Generalni direktor Gospodarske zbornice Aleš Cantarutti je opozoril, da cene električne energije za dobavo v letu 2022 trenutno dejansko dosegajo tudi do šestkratne vrednosti cen iz leta 2021: »Vse več podjetij razmišlja o začasni zaustavitvi proizvodnje.«
Zaradi nenormalno visokih cen električne energije in posledično težav s pridobitvijo ponudnika električne energije zaustavitev proizvodnje grozi tudi podjetju Vipap Videm, so opozorili iz sidnikata papirniške družbe in sindikata Pergam: »Zaradi omejitev, ki jih podjetje v prisilni poravnavi ima pri pridobivanju jamstev, dobavitelji električne energije z njimi namreč ne želijo skleniti pogodbe o dobavi električne energije, brez katere seveda proizvodnja in obratovanje podjetja ni mogoče.« Proizvodnja je stekla v začetku decembra, podjetje posluje pozitivno, zdaj pa je spet pahnjeno na rop propada, s čimer je ogroženih več kot 300 delovnih mest, so dodali.
Odziv direktorice Agencije za energijo
Direktorica Agencije za energijo Duška Godina je glede dviga omrežnine poslala pojasnilo, ki ga objavljamo v celoti:
Agencija za energijo je sprejela strokovno pravilno in razumno odločitev, ki temelji na podrobno proučenem dejanskem stanju v podjetjih (Elesu, SODO in vseh petih distribucijskih podjetjih) in ob upoštevanju varstva pravic odjemalcev. Omrežnina je strogo namenski vir za zagotavljanje delovanja elektrooperaterjev, za vzdrževanje in razvoj omrežij nikakor ni in ne sme biti instrument socialne politike države. Za definiranje energetske revščine in sprejemanje ukrepov za ublažitev vplivov dviga cen energentov je odgovorna izključno država. Na drugi strani je določanje omrežnine v izključni pristojnosti Agencije za energije, ki je in mora biti popolnoma neodvisna od katerih koli političnih, javnih ali zasebnih interesov. Odločitve agencije temeljijo na trdnih strokovnih temeljih, s ciljem zaščite odjemalcev operaterje nenehno silimo k zniževanju stroškov, podlage za odločitve so vnaprej objavljene v metodologiji, ki je bila sprejeta v začetku septembra, javna obravnava metodologije je pred sprejetjem trajala mesec in pol, o čemer je bilo obveščeno tudi resorno ministrstvo. Višina omrežnine je odvisna od stroškov elektrooperaterjev in gibanja porabe električne energije. Prav nižja poraba, ki smo ji priča ves čas trajanja epidemije oziroma borbe z virusom covid-19, je ključni razlog za dvig tarifnih postavk, saj le tako lahko pokrijemo stroške elektroperaterjev, ki so nujno potrebni za nemoteno izvajanje dejavnosti. Ob tem je treba poudariti, da je prav distribucijski sistem ključen za izvedbo procesa zelene transformacije energetike in prehoda na podnebno nevtralno družbo. Vlada RS je februarja 2020 s sprejemom NEPN – Nacionalno energetsko podnebnega načrta napovedala, da bo od leta 2021 do leta 2030 potrebnih več kot 4 milijarde evrov investicij v distribucijska omrežja, oziroma za približno 250 milijonov evrov na leto več kot do sedaj, kar pri sedanjem obsegu investicij, ki znaša približno 130 milijonov evrov letno, po grobih izračunih predstavlja vsako leto vsaj 12- do 15- odstotni dvig omrežnine. Zato je agencija sprejela odločitev, ki je skladna s stanjem v energetiki in potrebnim razvojem energetike v procesu prehoda na podnebno nevtralno družbo. Prav tako so navedbe, da druge države omrežnino znižujejo, neresnične in zagotovo nepreverjene.
