Goriva od torka znova regulirana z maržo
Vlada bo v torek znova uvedla regulacijo cen pogonskih goriv na črpalkah zunaj avtocest, kar pa pomeni, da se bodo cene goriv na črpalkah ob uvedbi spremenjene regulacije opazno zvišale. Predvidoma bodo cene pogonskih goriv podobne kot pri naših južnih sosedih Hrvatih.
Sodeč po izjavah premiera Roberta Goloba bo uredba veljala eno leto, cene pa se bodo vsaka dva tedna prilagajale borznim cenam energentov. Povrečni ceni preteklih dveh tednov bo dodana kalkulirana marža prodajalcev in davščine. Pri tem bo do 17. avgusta višina marže trgovcev omejena na 0,0591 evra za liter dizelskega goriva in na 0,0607 evra za liter 95-oktanskega bencina, po 17. avgustu pa bo za dizelsko gorivo omejena na 0,0983 evra za liter in za bencin na 0,0994 evra za liter.
Odpravljene tudi nekatere dajatve
Da pa bi bil cenovni šok z naslednjim torkom manjši, se je vlada odločila še za začasno odpravo več okoljskih dajatev, ki določajo končno ceno pogonskih goriv. Ta korak bo vplival tudi na nekatere druge energente. Tako je začasno ukinila obveznost plačila okoljske dajatve za obremenjevanje okolja z emisijami ogljikovega dioksida za dizel, bencin, kurilno olje in zemeljski plin. Znižan je tudi prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Na vrednost nič je za čas regulacije cen pogonskih goriv znižala tudi prispevek za energetsko učinkovitost.
Poleg uvedbe regulacije cen pogonskih goriv je vlada za 16 odstotkov zvišala neobdavčeni del povračila potnih stroškov (kilometrin) in prevoza na delo. Vlada je določila tudi povračilo zneska trošarin javnim prevoznikom s ciljem, da ostanejo cene javnega prevoza nespremenjene in s tem konkurenčne drugim oblikam prevoza. S prevozniki v tovornem prometu se bo vlada še pogajala, predvsem s ciljem, da se zaradi dviga stroškov prevoza ne bi podražili hrana in živila. Je pa vlada odobrila nadomestila za kmete, s katerimi bo zmanjšala vpliv podražitev energentov na cene hrane.
Hrvati kopirajo slovenski model
Trenutna regulacija cen Hrvaške je skoraj identična regulaciji, ki jo je skoraj dve desetletji imela tudi Slovenija. Hrvaška vsaka dva tedna po uredbi, sprejeti pred dvema tednoma, prilagaja najvišje dovoljene cene pogonskih goriv glede na gibanje cen energentov na borzah. Na to ceno dodajo 0,65 kune (8,7 centa) kalkulirane marže trgovcev in vse davščine. Včeraj je bencin na hrvaških črpalkah stal 13,51 kune (1,796 evra), dizelsko gorivo pa 13,07 kune (1,737 evra), a se bodo prihodnji teden, ob redni prilagoditvi, skoraj gotovo zvišale. Naši južni sosedi imajo nekoliko višje trošarine in tudi višji DDV, vendar pa so opustili obvezno dodajanje biokomponent. Za primerjavo, v Avstriji so cene pogonskih goriv že več kot dva evra. Avstrija sicer ne omejuje cen, vendar pa lahko trgovci cene zvišajo le opoldne, znižajo pa jih lahko kadarkoli in vse spremembe morajo objaviti.
Slovenija zdaj na tak način regulira ceno kurilnega olja, medtem ko so cene pogonskih goriv omejene z najvišjim dovoljenim zneskom, ki ga je vlada določila v skladu z zakonom o nadzoru cen. Ta zakon pa tudi nalaga državi, da prizadetim trgovcem povrne škodo in izgubljeni dobiček. Najvišja dovoljena cena bencina tako znaša 1,56 evra, dizelskega goriva pa 1,668 evra.
Vlada zavrnila Petrol
Petrol je že za prvo zamrznitev cen, od 14. marca do 30. aprila, državi izdal račun za 51 milijonov evrov. Po naši oceni je celotna škoda, ki jo bo morala povrniti država, znašala okoli 80 milijonov evrov. Premier Robert Golob je razkril, da je vlada zavrnila zahtevek trgovcev, a o podrobnostih ni hotel govoriti, ker so pogajanja v teku.
Ob drugi zamrznitvi cen pogonskih goriv, ki jo je vlada uvedla 10. maja in velja do 10. avgusta, je prejšnja vlada ocenila, da bo mesečna škoda znašala okoli 30 milijonov evrov. Toda ker so se razmere v tem času še zaostrile, bo škoda opazno večja, verjetno med 150 in 200 milijoni evrov.
Regulacija cen, ki jo je Slovenija ohranjala več kot dve desetletji, ne bo imela neposrednih vplivov na proračunske prilive, če seveda vlada pri tem ne prilagodi tudi davščin. Seveda bo to v trenutnih razmerah opazno zvišalo cene na črpalkah.
Ko je prejšnja vlada leta 2020 odpravila regulacijo, je predvsem Petrol, ki ima v Sloveniji okoli dvetretjinski tržni delež, ohranjal razmeroma nizke marže in s tem v to »prisilil« tudi MOL in OMV. Primerjava Slovenije in Avstrije pokaže, da se je ohranila razlika v cenah pred davki. A to seveda ne pomeni, da trgovci v Sloveniji niso zvišali svojih marž. Negotove razmere z večjimi nihanji cen v času epidemije je namreč za dvig dobičkov izkoristila večina trgovcev v EU.
Vseeno pa bo imela omejitev marž, ki jo bo prinesla regulacija cen, zanemarljiv vpliv na končno ceno goriv na naših črpalkah. Te se bodo po sprejetju uredbe vsaka dva tedna prilagajale borznim cenam energentov.
Ugoden vpliv regulacije bo na črpalkah viden predvsem v obdobju nižanja cen, ko se bodo morali trgovci v Sloveniji odzvati hitreje, kot to praviloma počnejo drugi trgovci v EU.
Turistična sezona in še suša
Povečanje stroška je predvsem posledica dokončne odločitve, da EU do konca leta uvede embargo na rusko nafto, kar je zvišalo borzne cene energentov. Ker nadomestne nabave še niso zagotovljene, to viša špekulacije in s tem tudi cene surove nafte na blagovnih borzah. Naftne države se, za zdaj, raje odločajo za zvišanje veleprodajnih cen, kot pa da bi povečale dobave kupcem.
Na začetku turistične sezone se je še dodatno povečalo povpraševanje, predvsem po bencinu, tako da je morebitno umiritev pričakovati šele sredi prihodnjega meseca, ko bodo črpalke prilagodile zaloge sezonskim potrebam.
Drugo tveganje, na katero velja opozoriti, pa je suša v Evropi. Vodostaj Rena, ob katerem so ključne nemške rafinerije, je namreč že izredno nizek, dosega le dobro polovico lanskega v tem obdobju. Rečna oskrba še normalno deluje a prevozniki že zaračunavajo višje voznine zaradi nižjega vodostaja. Če se bo vodostaj še nižal, bi to lahko privedlo do omejenega delovanja rafinerij in težav v dobavi predvsem dizelskega goriva. Pri tem pa bo morala Nemčija do konca leta prilagoditi tudi vzhodnonemške rafinerije, ki se zdaj oskrbujejo po naftovodu iz Rusije.
