Gospodarstvo za pregleden, stabilen in predvidljiv davčni sistem
Gospodarska zbornica in druga gospodarska združenja menijo, da bi davčni sistem moral biti pregleden, enostaven, razumljiv in predvidljiv za vse. Davčne reforme bi morali v državi sprejemati redko in premišljeno, kar bi zagotovilo stabilno in predvidljivo poslovno okolje, njihov cilj pa bi morala biti razbremenitev gospodarstva in ustvarjanje razmer za njegovo rast in večjo konkurenčnost, smo lahko slišali na posvetu Gospodarskega kroga z naslovom V pričakovanju davčne reforme.
»Dvakratna sprememba zakona o dohodnini v istem letu zagotovo ni primer stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja, ki mu je vlada v lanskem letu dodala še nove obremenitve,« je uvodoma dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal in dodala, da vlada z nobenim ukrepom, razen v primeru blaženja energetske krize, ni zmanjšala bremen gospodarstva. Premier je na novembrskem vrhu gospodarstva napovedal pripravo izhodišč za davčno reformo do konca marca, a na posvetu ni bilo slišati novih informacij z vladne strani, saj se srečanj ni udeležil nihče od ministrov.
Ekonomist Mojmir Mrak je prepričan, da v Sloveniji potrebujemo davčno reformo, ki bi bila povezana s pokojninsko, ne verjame pa, da je mogoče novo, celovito davčno reformo pripraviti v nekaj mesecih. »Takšna dodatna improvizacija lahko naredi še toliko več zmede kot koristi, sistemske so potrebne, ne verjamem pa, da jih lahko zares pripravimo v treh mesecih. Mislim, da to ni realno.«
Ustavno sodišče še ni prejelo nobene odločitve glede ustavne presoje zakona o dohodnini, ki ga je sprejela aktualna koalicija, je povedal pravnik Matej Avbelj in pri tem opozoril na skriti davek, če država ne zagotovi učinkovitega in poštenega razreševanja sporov na sodiščih. »Če v Sloveniji ne bomo uredili pravosodnega sistema, h kateremu sodijo tudi dobre plače za dobre kadre, bomo vsakršni oblasti dopuščali, da bo lahko po svoje počela z našimi pravicami. Sodišča žal svoje naloge ne opravljajo pravočasno.«
Po mnenju davčnega strokovnjaka Ivana Simiča Slovenija zdaj potrebuje predvsem več davčnih zavezancev, hkrati pa v davčnem pogledu postaja precej manj privlačna od Hrvaške ali Srbije, saj tam posamezniki ob enaki bruto plači dobijo bistveno večji neto znesek. Zato zdaj potrebujemo fizične osebe, ki bodo ob ustreznih spodbudah prišle v Slovenijo. Simič ne pričakuje ugodne davčne reforme, ker je že zdaj v proračunu minus, če pa bi že sprejeli novo zakonodajo, pa naj bi veljala deset let, da se ljudje in tuji investitorji navadijo nanjo.
Pri plačah gremo skoraj vsi proti povprečju
Plače pri nas so prenizke in bodo take tudi ostale, če se ne bomo posvetili temu, kako ustvariti več. Hkrati bomo sicer ostali enaki, saj smo družba z drugo največjo enakostjo med državami OECD, a bomo enaki v bedi, ne pa v kvalitetni državi blaginje, je izpostavila ekonomistka Tjaša Redek. »Če bomo hoteli konkurenčno plačati kadre, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost in so najbolj izobraženi, si podjetja to težko privoščijo. Porazdelitev plač je šla v zadnjih letih v škodo višje izobraženih. Že od leta 2007 gremo vedno bolj vsi proti povprečju, dobro plačanih pa je v Sloveniji izjemno malo. Zgornji odstotek najbolje plačanih Slovencev zasluži 4000 evrov neto. Če bo šla davčna reforma v smeri, da naredimo državo blaginje, pa tem ljudem vzamemo še več, je vprašanje, koliko bomo tem ljudem še lahko pobrali. Vedeti moramo, kaj je naš cilj, in pot do njega bo morala biti bolje premišljena.« Ob spremembah dohodninske zakonodaje, ki jih je vpeljala aktualna vlada, je zanimiv tudi podatek, da le 25 odstotkov Slovencev zasluži več kot 1650 evrov neto, ob tem, da povprečna plača znaša 1400 evrov.
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je opozoril, da mora Slovenija vsako leto prodati za pet milijard evrov obveznic, investitorje pa mora prepričati, da jih bo čez deset let sposobna refinancirati. Zato potrebujemo stabilne in predvidljive javne finance tudi na srednji in dolgi rok, z ustrezno razporejenim davčnim primežem in sorazmerno obdavčitvijo dela in premoženja. Pri tem pa nova fiskalna pravila temeljijo na srednjeročnem načrtovanju, ki ga Slovenija za zdaj ni sposobna vzpostaviti.
