KGZS ob prodaji Panvite zaskrbljena nad usodo državnih kmetijskih zemljišč
V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) opozarjajo na morebitne negativne posledice prodaje skupine Panvita hrvaški storitveni družbi Mplus. Kot je v izjavi za medije opozoril njen predsednik Roman Žveglič, bodo novi lastniki, ki imajo svoje načrte, s tem tudi avtomatsko pridobili zakupne pogodbe za več kot 3000 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč.
Po Žvegličevih besedah so bili v KGZS o menjavi lastnikov »še enega velikega slovenskega prehranskega giganta« seznanjeni iz današnjih medijskih objav. »Vsak ima s svojo lastnino pravico delati, kar počne, te pravice lastnikom Panvite ne odrekamo,« je poudaril, pri tem pa opozoril na morebitne negativne posledice prenosa državnih kmetijskih zemljišč na nove lastnike.
Skupina Panvita od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS namreč najema več kot 3000 hektarjev kmetijskih zemljišč, za katera novi lastniki po Žvegličevih besedah avtomatsko pridobijo zakupne pogodbe.
KGZS: ob menjavi lastnikov prekinitev obstoječih najemnih pogodb
V luči tega se je zavzel za spremembe zakona o skladu kmetijskih zemljišč, ki bi ob menjavi lastnikov omogočile prekinitev starih in sklenitev novih najemnih pogodb, kar so v zbornici predlagali že ob prodaji Perutnine Ptuj ukrajinskemu lastniku. Po Žvegličevih navedbah bi si morala tako, kot to velja za posamezne fizične lastnike, tudi »država vzeti pravico, da s svojo lastnino sama razpolaga«.
»Ne vemo, kako se bodo stvari vrtele naprej. Tuji lastniki imajo svoje resurse in strategijo, kar lahko v končni fazi dolgoročno samo oslabi prehransko varnost Slovenije,« je še ocenil predsednik KGZS.
Iz Panvite so danes sporočili, da je hrvaška storitvena družba Mplus, ki deluje v panogah kontaktnih centrov, informacijske tehnologije in služb za zaposlovanje, postala 51-odstotna lastnica skupine. Vrednost naložbe je 50 milijonov evrov, po pridobitvi vseh potrebnih soglasij pa bo omogočala rast in širitev skupine z nadaljnjimi prevzemi, so dodali. »V skupini Mplus smo prepoznali najboljšega strateškega partnerja za razvoj ter pozicioniranje Panvite in nove skupine kot vodilne živilske družbe v regiji,« je dejal predsednik uprave skupine Panvita Peter Polanič.
Skupina Panvita velja za enega največjih igralcev na slovenskem kmetijskem in živilskem trgu. Deluje v primarnem kmetijstvu, živilskem sektorju in proizvodnji trajnostne energije. V Sloveniji zaposluje več kot 700 ljudi in obdeluje več kot 3500 hektarjev kmetijskih zemljišč. V letu 2022 je dosegla dobrih 117 milijonov evrov prihodkov in več kot 10,3 milijona evrov bruto dobička iz poslovanja.
»Sedež in vodstvo ostajata v Rakičanu,« so zatrdili v slovenski agroživilski družbi in napovedali, da bo strateško partnerstvo skupino »kapitalsko znatno okrepilo, omogočilo intenzivnejši razvoj in razširilo načrtovan investicijski cikel«.
Storitvena družba Mplus z nakupom Panvite vstopa v agroživilsko industrijo. Skupina je na slovenskem trgu navzoča od leta 2017, ko je prevzela podjetji Linea Directa in CDE Nova Tehnologija. Nato je sklenila partnerstvo s podjetjem Manpower Slovenija, kupila podjetje Konverzija, je solastnica IEDC - Poslovne šole Bled. »Skupina Mplus ima Slovenijo za domači trg, saj je to država v regiji, kjer je realizirala največ investicij,« so zapisali.
Po zaključku naložbe v Panvito in odobritvi regulatorja bo predvidoma konsolidirana skupina Mplus ustvarila 500 milijonov evrov prihodkov. Polanič in izvršni direktor skupine Panvita Toni Balažič bosta po navedbah partnerjev ostala v vodstveni ekipi nove skupine, ki se ji bosta pridružila dva vodilna iz Mplusa, je napovedal predsednik uprave skupine Mplus Darko Horvat.
Večinsko lastništvo Panvite, ki poleg matične družbe Panvita sestavljajo še družbe s področja kmetijstva in trgovine, mesa in mesnih izdelkov ter energetike, je bilo konsolidirano okoli družbe Regal - Trgovina in podjetij Imo-Real in Imo-Rent oz. družine Polanič. Skupina Panvita je predlani praznovala 100 let delovanja.
