IMF s skromnimi obeti za svetovno gospodarstvo
»Verjetnost mehkega pristanka se je povečala, a napoved rasti za svetovno ekonomijo je najnižja v desetletjih,« ugotavlja Mednarodni denarni sklad (IMF). Pred letnim zasedanjem v maroškem Marakešu je objavil nove gospodarske napovedi in znižal projekcijo letošnje gospodarske rasti z lanskih 3,5 na tri odstotke in 2,9 odstotka v 2024. »Globalna rast ostaja nizka in neenakomerna, razlike po svetu se povečujejo. Svetovno gospodarstvo šepa in ne teče,« se je v svojem blogu slikovito izrazil glavni ekonomist IMF Pierre-Olivier Gourinchas.
Po projekcijah Mednarodnega denarnega sklada naj bi se tudi inflacija po svetu še naprej umirjala. Na medletni ravni naj bi se z lanskih 9,2 odstotka, letos znižala na 5,9 odstotka, prihodnje leto pa na 4,8 odstotka.
IMF Sloveniji za letos napoveduje dvoodstotno, prihodnje leto pa 2,2-odstotno gospodarsko rast. Napoved je sicer nekaj višja kot aprila (1,6 odstotna rast letos in dvoodstotna v 2024), a z nižje osnove, zaradi znatne revizije našega lanskega BDP. Stopnja inflacije naj bi se z letošnjih 7,4 odstotka prihodnje leto znižala na 4,2 odstotka. Tudi stopnja brezposelnosti naj bi se še naprej zniževala.
Napovedi za našo državo so sicer nekaj boljše kot za povprečje evrskega območja, kjer naj bi rast letos znašala le 0,7, prihodnje leto pa 1,2 odstotka. Pri tem izstopa zlasti Nemčija, ki ji za letos predvidevajo skrčenje gospodarstva z 0,5 odstotnim padcem BDP, ki naj bi se nato prihodnje leto prevesil v 0,9-odstotno rast.
V primerjavi z aprilskimi projekcijami IMF se je zdaj znatno znižala verjetnost resne krize v bančnem sektorju. Kot glavna tveganja za globalno gospodarstvo tako analitiki izpostavljajo rast cen surovin, zlasti nafte, kot posledico geopolitičnih in podnebnih šokov. Tudi cene hrane ostajajo na svetovni ravni visoke in bi lahko še naprej poslabševale položaj zlasti v revnejših državah. Na mednarodne gospodarske tokove pa bi lahko vplival tudi neugoden razplet kitajske nepremičninske krize.
Srednjeročni obeti za rast so šibki, zlasti za nastajajoče trge in gospodarstva v razvoju, še poudarjajo v IMF. Posledice tega so lahko njihovo počasnejše približevanje življenjskemu standardu naprednih gospodarstev, zmanjšan fiskalni prostor, povečana dolžniška ranljivost in izpostavljenost šokom ter zmanjšane možnosti za premagovanje posledic pandemije in vojne. Kot že večkrat doslej v IMF pozivajo k strukturnim reformam in multilateralnemu sodelovanju, ki bi lahko državam pomagalo k doseganju boljše gospodarske rasti. Države bi se morale tudi izogibati izvajanju politik, ki so v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije pravila in izkrivljajo mednarodno trgovino.
